»Naj ti povem razliko med facebookom in vsemi drugimi. Mi nikdar ne mrknemo! Že če strežniki ne delajo en sam dan, je ves naš ugled nepopravljivo uničen.« Te besede je Aaron Sorkin v filmu Socialno omrežje postavil v usta Marka Zuckerberga. V kolikšni meri je citat plod pesniške svobode scenarista, je težko reči, resničnost njegovega sporočila pa bomo že v kratkem lahko preverili.
Kako pomembno je, da facebook neprestano deluje, se je izkazalo v sredo, ko ni. Facebooku je zagotovilo, da stran spet stoodstotno deluje, uspelo deliti šele nekaj čez 16. uro danes. To je še vedno malenkost manj kot cel dan po mrku, a dovolj, da je nedelovanje družbenega omrežja postalo tema pogovorov po vsem svetu. Poleg facebooka so v sredo mrknili tudi instagram, messenger, whatsapp in celo oculus, vsi v lasti Zuckerbergovega podjetja.
Težave so uporabniki spletni strani downdetector.com začeli sporočati okoli 17. ure v sredo po srednjeevropskem času, prijave pa so prihajale z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Nekaterim se ni uspelo vpisati v družbeno omrežje in jim je javljalo, da je njihovo geslo napačno, nekateri pa niso mogli deliti objav oziroma fotografij. Iz podjetja Facebook so danes sporočili, da še vedno preiskujejo vzrok mrka, šlo pa naj bi za težave strežniških nastavitev.
Mrk Zuckerbergovih družbenih omrežij se je zgodil ob izredno zanimivem času. Točno teden pred izpadom je Zuckerberg na svojem blogu predstavil vizijo prihodnosti družbenega omrežja. Mnogi so objavo doživeli kot prodajanje megle in zidanje gradov v oblaku, zakonodajalce pa je razburila novica o integraciji facebooka in messengerja z whatsappom in instagramom, saj naj bi to kršilo Facebookove obljube ob prevzemu teh omrežij zaradi nevarnosti monopola.
Zuckerbergov imperij pred razkosanjem?
O potrebi, da bi spletnega velikana tudi zaradi številnih drugih kršitev morali kaznovati z razkosanjem oziroma prisilo, da proda Instagram in WhatsApp, se je šušljalo že nekaj časa, dva dni po Zuckerbergovi objavi načrtov večje integracije pa je ameriška kandidatka za predsednico Elizabeth Warren predstavila prav tak načrt za monopolistična spletna podjetja, kot so Google, Amazon in Facebook. Warrenova je v sklopu kampanje na facebooku objavila tudi oglas na to temo, a ga je družbeno omrežje umaknilo. Uradno zaradi kršitev pravil o uporabi njihove podobe v oglasih na omrežju. Ko je odločitev prišla v javnost, so si premislili in ga odobrili, »da bi omogočili dialog«. Splet vseh teh okoliščin in dejstvo, da so točno teden dni po napovedi (nedovoljene) večje integracije Facebookovih družbenih omrežij mrknila prav vsa, je vzbudilo sume, da je šlo za hekerski napad. Podjetje je to možnost že zanikalo, ko je na vprašanja in skrbi nezadovoljnih uporabnikov odgovorilo po konkurenčnem twitterju.
Izpad Facebookovih družbenih omrežij pa ni zmotil zgolj uporabnikov, ki so želeli objaviti najnovejše selfije, temveč tudi ogromno število podjetij in storitev, ki prizadeta družbena omrežja uporabljajo kot glavni kanal za komuniciranje s strankami. Družbena omrežja namreč že dolgo niso več zgolj orodje za dopisovanje s prijatelji, temveč milijardni oglaševalski posel, ki naj bi samo lani podjetju prinesel blizu 50 milijard evrov prilivov, na dan pa naj bi s prodajo oglasov pri Facebooku zaslužili več deset milijonov evrov.
Da bi bil slab dan še slabši, je med mrkom omrežij ameriški New York Times razkril začetek kriminalistične preiskave zaradi nespoštovanja zasebnosti uporabniških podatkov zoper Facebook in njegove dogovore z okoli 150 podjetji, kot sta Amazon in Apple.
