Kurkuma, ki prihaja iz Indije in jugovzhodne Azije, cveti od marca do avgusta, odvisno, kateri vrsti pripada, saj jih poznamo več kot šestdeset. Rastlina je v azijski kulturi poznana že 4000 let, zato ni nič nenavadnega, da se jo je prijelo več imen: indijski žafran, siamski tulipan in rumeni ingver. Poleg ingverja, kardamoma in galganta spada v družino lilijevk, natančneje pikantnih lilijevk
Kot lončnica
Kurkuma je tropska rastlina, zato je pri nas ne moremo gojiti na vrtu. Ker ne tvori semena, jo je mogoče razmnožiti iz svežih korenik, ki jih posadimo v lonce. Korenike so hruškaste oblike, iz njih zrastejo stebla, ki poženejo dolge liste suličaste oblike, ti zrastejo tudi do enega metra. Na poganjkih se v pomladnih in poletnih mesecih razvijejo cvetovi. Kurkuma potrebuje vlažno zemljo in zalivanje enkrat do dvakrat na mesec.
Za rast potrebuje močno svetlobo, ko pa se njeni cvetovi odprejo, jo je najbolje prestaviti v delno senco. Za razvoj potrebuje vsaj 15 stopinj Celzija, poleg zalivanja jo je treba tudi gnojiti, kar počnemo vse do zime, takrat ji privoščimo nekaj mesecev počitka. Ker kurkumo pogosto uporabljamo kot začimbo, pozabljamo na njeno estetsko vrednost. V cvetličarnah jo pri nas prodajajo kot rezano cvetje s pokončnim steblom in svetlovijoličnim storžkastim cvetom. Siamski tulipan značilno cveti tudi v rumeni barvi, pri nekaterih cvetovih pa je mogoče opaziti tudi bele, modrikaste ali oranžne nianse, ki se skrivajo pri dnu zasnove cvetkov. Kurkuma, ki uspeva kot sobna ali okrasna rastlina, ni primerna za uživanje.
Kot dodatek jedem
Korenike kurkume so polne zlatorumenega barvila, kurkumina, ki ga uporabljajo za barvanje jedi, v preteklosti pa so z njim barvali tudi oblačila in kozmetične pripravke. V gastronomiji je najbolj prepoznavna v mešanici začimb, ki tvorijo kari. Ostra in dišeča začimba poleg kurkume vsebuje še poper, koriander, ingver in kumino. Kari, ki ga pri nas pripravljamo po angleškem in ne tradicionalnem indijskem receptu, je reden dodatek vegetarijanskim jedem, v prehrambni industriji pa služi kot barvilo za juhe, marinirane izdelke, gorčice in še marsikaj. Deli stebla, ki se jim pravi rizomi, so torej kar uporabni.
Že od nekdaj rastlini iz tropskih gozdov pripisujejo izjemne zdravilne učinke. V indijskem ajruvedskem zdravilstvu in tradicionalni kitajski medicini jo poznajo kot zelišče, ki ureja prebavo, krepi delovanje jeter in, kot se danes reče, prečiščuje telo. Na spletu najdemo tudi ogromno trditev, da je kurkuma izjemno protivnetno zdravilo, da pospešuje presnovo maščob in ščiti pred rakavimi obolenji. Čeprav obstajajo nekatere manjše študije, ki pozitivne lastnosti kurkume na zdravje potrjujejo, so trdne znanosti za zdaj ovrgle špekulacije o njenih čudežnih učinkih na zdravstveno stanje. Vsekakor se odlično poda k rižotam, testeninam, krompirju, stročnicam, enolončnicam in jedem iz perutnine ali rib. Vse je stvar okusa, a težko bi bilo trditi, da s svojimi cvetovi ne polepša prostora.
