Da smo leta 1941 dobili Plečnikov NUK, je, kot za toliko drugih stvari (denimo za prvi tir), zaslužna Marija Terezija. Ta je leta 1774 namenila 637 knjig, rešenih iz požara, Licejski knjižnici, ki je dobila tudi pravico zbiranja obveznih izvodov; to je bil zametek današnje Narodne in univerzitetne knjižnice. »Tam je knjižnica pretolkla kar celih 110!« do potresa leta 1895, potem so jo selili v II. gimnazijo, je marca 1941 ob selitvi v novo Plečnikovo Narodno in univerzitetno knjižnico, »impozantno, moderno palačo«, poročal Slovenec. Temeljni kamen je ban Natlačen položil le pet let prej, kljub nasprotovanju beograjskih oblasti, na katero so se v Ljubljani odzvali s protesti. A tudi tej »impozantni« zgradbi zvezde niso bile mile: tri leta po odprtju je na njeni ravni strehi skušalo pristati nemško poštno letalo v okvari, ki je eksplodiralo in uničilo veliko gradiva – 60.000 knjižnih enot. Do leta 1945 (sredi vojne!) so streho popravili, po osvoboditvi pa še notranjost.
Potem se je knjižnica polnila in do 80. let so bili klet in skladišča prenatrpani z gradivom, ki je gnilo. In kaj bi bilo lepšega kot novo državo kronati z mlajšo s...
Kmetijsko ministrstvo ima čebelico Aleksandro, ki leta iz države v državo, z enega medenega zajtrka na drugega, iz ene vinske kleti v drugo…, a bi v...