Že od časa Avstro-Ogrske je v Ljubljani mogoče občudovati kostanjeve zasaditve v različnih postavitvah, v drevoredih, gručah ali posamezno, ko poleti z bujnimi krošnjami hladijo razgrete ulice. V glavnem mestu je najbolj razširjen navadni divji kostanj, ki v zmernih legah domuje v gozdovih in urbanih območjih po vsej Evropi. Drevo je prepoznavno po dlanasto sestavljenih velikih listih, v začetku poletja ima velika stožičasta socvetja pokončnih cvetov, jeseni pa neužitne plodove okrogle oblike. Pogosto sajeno okrasno drevo najdemo tudi na zavarovanih območjih, denimo na pobočju grajskega griča.
Kdo je odgovoren za umiranje dreves
Stanje ljubljanskih kostanjev se po boleznih in škodljivcih načeloma ne razlikuje od stanja enakih dreves v sosednjih mestih in državah. Na njih so že več let gradacije kostanjevega listnega zavrtača, ki povzroča predčasno rjavenje listov. Pred dvema letoma so strokovnjaki na ljubljanskih kostanjih potrdili navzočnost kostanjevega bakterijskega skorjemora, bolezni, zaradi katere to drevje odmira. Leta 2017 so fitopatogeno bakterijo, ki se je pojavila na sadikah divjega kostanja, kupljenega v državah, kjer je bolezen razširjena, odkrili na drevoredu na Bregu, na drevesih na osrednji mestni tržnici in tudi na Gallusovem nabrežju. Na oddelku za gospodarske dejavnosti in promet (OGDP) mestne uprave Mestne občine Ljubljana opozarjajo tudi na navzočnost listne sušice. Zaradi te bolezni drevo prezgodaj odmetava listje in hira. Na ljubljanskem Bregu je tako avgusta 2017 divji kostanj padel na gostinski vrt, kjer je poškodoval dve osebi. Ena je bila huje poškodovana, padla veja ji je namreč zlomila roko, zaradi česar je morala na operacijo.
Kostanji imajo tako kot druga drevesa za mesto mnogo pozitivnih učinkov: zmanjšujejo toplotni učinek mest, zadržujejo padavinsko vodo, iz zraka odstranjujejo trde delce, nižajo koncentracijo ogljikovega dioksida in višajo koncentracijo kisika, zmanjšujejo hrupnost okolja, estetsko izboljšajo okolico in še bi lahko naštevali. Nasprotno pa urbani dejavniki na lesnate rastline ne učinkujejo zdravo, kar se kaže v: neustreznih svetlobnih razmerah, ekstremno visokih temperaturah poleti, pomanjkanju vode, neustrezni sestavi, zasoljenosti in onesnaženosti tal…
Kakšna bo usoda divjih kostanjev
V Ljubljani so za skrb za kostanje, tako kot za drugo drevje, odgovorni v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija Snaga, ki deluje pod okriljem OGDP. Na oddelku so trenutne razmere komentirali: »Stari drevoredi navadnih divjih kostanjev v Ljubljani so na zgornji meji svoje fiziološke starosti, kar se kaže v kulminaciji višinskih in debelinskih prirastkov ter s tem omejenih zmožnostih odzivov na poškodbe in bolezni. Največ divjih kostanjev smo odstranili v Tivoliju, na Kodeljevem in v Tomšičevi ulici, večinoma zaradi odmiranja ali drugih poškodb, kjer dreves ni bilo več možno rešiti.«
Povedali so tudi, da so od leta 2015 do danes posekali 63 divjih kostanjev in na ta mesta posadili 21 novih. V prihodnjih letih jih predvidevajo posaditi še 35. Kakšne pa so napovedi za prihodnost ljubljanskih kostanjev? »Napovedi strokovnjakov so različne, včasih celo nasprotujoče. Novih drevoredov navadnega divjega kostanja ne načrtujemo, zaradi zahtev Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa stare še vedno točkovno obnavljamo. Vitalnost kostanjev skušamo zagotoviti z doslednimi sanitarnimi ukrepi (preprečevanje vnosa kostanjevega skorjemora), izboljševanjem rastnih razmer in izborom proti boleznim odpornih kultivarjev. Stanje starih dreves spremljamo in jih skušamo ohranjati čim dlje časa.«
