Bolnikom, ki potrebujejo menjavo kolčnega sklepa, tega nadomestijo s kolčno protezo, ki jo pritrdijo v kost. Alternativo je pred leti predstavljala tako imenovana preplastitvena artroplastika kolka, pri kateri s protezo zgolj nadomestijo hrustanec nad glavico stegnenice in kost večji del ostane nepoškodovana. Te metode v svetu zaradi težav z materiali skorajda ne izvajajo več, a je prihodnost uporabe še odprta: ob razvoju preplastitvenih protez iz novih materialov bi lahko ta metoda menjave kolčnega sklepa še vedno ostala odlična izbira za določeno, skrbno izbrano skupino bolnikov, meni doc. dr. Rihard Trebše, kirurg v Ortopedski bolnišnici Valdoltra.
Preplastitvene proteze so izdelovali iz metalno-metalne kombinacije, kar pomeni, da sta bila iz metalne zlitine oba dela proteze, s katerima so nadomestili glavico stegnenice in čašico medenice. A se je po letu 2006 izkazalo, da so s klasičnimi metalno-metalnimi protezami z velikimi glavami težave, saj je prišlo do metaloze in korozije, kar je povzročilo krajše preživetje umetnega sklepa. Te težave so opazili tudi pri metalno-metalnih preplastitvenih protezah nekaterih proizvajalcev, zato so jih postopoma umaknili s trga. To pa je pomenilo tudi zaton preplastitvene artroplastike.
Odlični rezultati v Valdoltri
Pri nas so preplastitveno artroplastiko izvajali le v Ortopedski bolnišnici Valdoltra, kjer pa so se te proteze izkazale za odlične. »Pri določeni skupini ljudi se je ta proteza izkazala kot najboljši možni vsadek. V vseh registrih artroplastike po svetu kaže, da so najprimernejši kandidati zanjo mladi, visoki, mišičasti, aktivni moški. Tudi naš register kaže pri teh protezah najboljše možno preživetje, saj nismo revidirali niti ene proteze. Vstavili smo med 50 in 70 takih protez, večino pacientov pa spremljamo,« pojasnjuje Rihard Trebše. Prvo preplastitveno protezo so vstavili leta 2004, kar pomeni, da imajo z njimi 15 let izkušenj.
Preplastitvene artroplastike v Valdoltri sicer ne izvajajo več, saj na trgu zaradi strahu pred metalno-metalnimi protezami preplastitvenih protez skorajda ni več mogoče dobiti. Kljub temu te vrste protez imajo prihodnost, meni Trebše. Tako je eden od proizvajalcev izdelal preplastitveno protezo iz delta keramike, novega keramičnega materiala, ki se praktično ne zlomi. Proteze zdaj testirajo v nekaj bolnišnicah na svetu. »Če se bodo izkazale za dobre, bomo verjetno doživeli njihovo renesanso,« meni Trebše. Prav tako je verjetno, da bodo ponovno začeli uporabljati stare metalne preplastitvene proteze, saj so bile težave le z nekaterimi modeli. Prav tako se je v tem času izkristaliziralo, kdo so najboljši kandidati za to protezo.
Pomembna je izbira bolnikov
V Ortopedski bolnišnici Valdoltra so se za metalno preplastitveno protezo odločili pri mladih, aktivnih moških, pri katerih bi lahko prišlo do zloma klasične keramične proteze. V drugih ortopedskih bolnišnicah po svetu pri izbiri kandidatov niso bili tako strogi in posledica je, da morajo zdaj pri velikem številu pacientov metalno-metalne preplastitvene proteze zamenjati za standardne. Tam, kjer preplastitveno artroplastiko še izvajajo, so zožali indikacije. »Pametni izbor pacientov se obrestuje,« pove Trebše. Ustrezen kandidat za tako protezo je bil tudi teniški igralec Andy Murray, ki so mu jo v Londonu vstavili konec januarja letos. Pričakuje, da bo ponovno nastopal na najvišji ravni.
Prednost preplastitvene proteze pred standardno je zelo trpežen obremenilni sklop. Ker je oblika te proteze povsem anatomska, je potrebna le minimalna odstranitev kostnine in je prenos sil na stegnenico povsem fiziološki. Zato je možnost dolgoročne ohranitve kostne arhitekture pri preplastitveni protezi večja. Te proteze se tudi ne morejo zlomiti, zlomi se lahko kost pod protezo, še posebno kadar bolnike za to protezo izberejo neustrezno. Slabost v primerjavi s standardno protezo pa je, da je potreben bistveno večji operativni pristop, pojasnjuje ortoped.
Novosti pri kolčnih protezah
V Valdoltri pri standardnih protezah kot material za obremenilni sklop večinoma uporabljajo prekrižani polietilen, ki je povezan s kovinsko ali keramično glavo. Dobra lastnost take proteze je, da se manj obrablja in je manj omajanj. Pri petini bolnikov uporabijo keramično-keramične proteze. Pri slednjih se uveljavljajo kombinacije iz delta keramike. Za to vrsto materiala se je izkazalo, da proizvaja manj zvočnih fenomenov in ima dobro dolgoročno preživetje. Proteze namreč lahko škripajo: zvočni fenomeni so možni pri vseh protezah, bolj pri kolenskih kot kolčnih, bolj pri keramičnih kot kovinskih, bolj pri kovinskih kot plastičnih. To ne povzroča posledic, a je lahko za paciente zelo moteče, pojasnjuje Trebše.
Spreminjajo se tudi operativni pristopi: tako v vse več bolnišnicah namesto klasičnega pristopa do kolka od zadaj uporabljajo sprednji pristop, ta poseg je manj invaziven in zato skrajša rehabilitacijo bolnika. Ker pa je preglednost operativnega področja tukaj manjša, lahko med operacijo nastane več zapletov. Zato je ta oblika pristopa primerna za kirurge z veliko izkušnjami.
Opazen je tudi trend zmanjševanja kolčnih vsadkov, saj naj bi bili manjši vsadki enako dolgoživi. Ali je to res, bo povedal čas, meni Trebše. Vse več bolnišnic pri vstavljanju protez uporablja naprave za navigacijo. To pomaga, da protezo postavijo na natančno tisto mesto, kjer je kirurg to načrtoval. Zdaj so odstopanja lahko velika, še posebno pri manj izkušenih ortopedih. Slaba lastnost teh naprav je bila, da so podaljševale in povečevale operacije. Z razvojem pa bodo postajale naprave za navigacijo uporabnikom prijaznejše, več jih bodo uporabljali, zato bodo operacije potekale manj časa in bodo kakovostnejše.
