Prometna preobremenjenost avtocestnega obroča okoli Ljubljane je dnevnopolitična tema, ki odmeva tudi do vzhoda države, od koder se v glavno mesto vsakodnevno pelje na tisoče dnevnih delovnih migrantov.
Mnogi, ki so površno prebrali državljansko pobudo prvopodpisane Mateje Ratej, so zmotno domnevali, da mariborska akademska skupnost terja legalizacijo divjanja po štajerski avtocesti. 50 minut med Mariborom in Ljubljano se namreč glasi naslov pobude, ki jo je podpisalo blizu 19 prepoznavnih mariborskih družboslovcev in zdravnikov. Kdor bi hotel v tako kratkem času premostiti to pot, bi moral voziti s povprečno hitrostjo blizu 160 kilometrov na uro, tudi skozi mestno središče.
Nabor mariborskih intelektualcev s prvopodpisano zgodovinarko kakopak ne stremi k temu, da bi slovenske ceste postale dirkališče. Od vlade pričakujejo vzpostavitev ekspertne skupine, ki bo do konca leta pripravila akcijski načrt, kako vzpostaviti hitro vlakovno povezavo med Mariborom in Ljubljano.
Nov železniški odsek bi stal 1,5 milijarde evrov
Vlak bi lahko to pot prevozil v zgolj 50 minutah, če bi zgradili nov 36-kilometrski odsek Žalec–Kresnice, zaradi katerega ne bi bil več potreben obvoz skozi Zasavje. Ocenjena vrednost naložbe je 1,5 milijarde evrov. »Od političnih akterjev na nacionalni in lokalni ravni pričakujemo, da bodo pripravljeni načrt v najkrajšem možnem času udejanjili,« so zapisali pobudniki.
Ratejeva je zaposlena v Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Podobno kot večina sopodpisnikov pobude je poklicno vezana na Ljubljano, zato je pogosto soočena s potovalno kalvarijo, v kakršno se je spremenila pot med največjima mestoma v državi. Samo junija je odpovedala udeležbo že na dveh dopoldanskih sestankih v glavnem mestu. »Prometnoinformacijski center je javljal desetkilometrski zastoj, z vlakom pa bi se vozila skoraj tri ure in bi na sestanek zamudila,« se spominja.
Centraliziranost Slovenije in z njo povezan cestnoprometni kolaps učinkuje dvosmerno. Mariborčane, ki se vozijo na delo v Ljubljano, postavlja v podrejeni položaj, hkrati pa zavira politično, gospodarsko in kulturno afirmacijo Maribora, saj bistveno zmanjšuje pobudo ljubljanskih akterjev po potovanju in delovanju v štajerski prestolnici. »Zamašitve in prekinitve prometnih povezav med glavnim mestom in največjim urbanim središčem severovzhodnega dela države pa so tudi hendikep političnemu, gospodarskemu in kulturnemu razvoju Slovenije, saj država z zgolj enim razvijajočim se urbanim središčem ni država za 21. stoletje,« so še zapisali pobudniki.
