Minister za javno upravo Rudi Medved je po srečanju pri predsedniku republike ocenil, da se spreminjanje volilne zakonodaje pomika v pozitivno smer, odprte pa so še nekatere malenkosti. Po njegovih besedah je predlog zastavljen tako, da so še najbližje temu, da bi lahko dobili 60 poslanskih glasov podpore. Iz urada predsednika republike so tudi sporočili, da obstaja možnost, da bi tako usklajen predlog sprememb zakona dobil potrebno dvotretjinsko podporo poslank in poslancev za njegov sprejem.
Relativni prednostni volilni sistem, kakršnega poznamo na evropskih volitvah, ima podporo široke palete parlamentarnih strank. Na eni strani imamo LMŠ, SMC in SAB, na drugi Levico, NSi in SNS. DeSUS je doslej zagovarjal strogo tehnično rešitev minimalne zadostitve pogojem, ki jih je postavilo ustavno sodišče. To je decembra lani poseglo v zakon o določitvi volilnih okrajev in volilnih enot; ugotovilo je namreč, da so med okraji prevelike razlike. Tudi v SD so doslej imeli zadržan odnos do bolj korenitih posegov v volilni sistem; najraje bi se zadovoljili zgolj s spremenjenimi mejami volilnih okrajev. Za to spremembo je potrebnih le 46 poslanskih glasov.
DeSUS in SD se lomita, SDS v svojem svetu
Optimizem ministra Medveda in predsednika republike Pahorja, da bi lahko vendarle bolj pogumno posegli v volilni sistem, je razviden iz pojasnil vodje poslanske skupine SD Matjaža Hana. Han pravi, da v njihovi stranki podpirajo tako risanje novih meja volilnih okrajev kot njihovo ukinitev in uvedbo relativnega prednostnega glasovanja. »Na poslance SD lahko računate pri obeh zakonih, smo tako za popravek meja volilnih okrajev kot za uvedbo preferenčnega glasovanja. Bili smo konstruktivni in pri večini zadev smo prišli blizu drugim političnim strankam,« je pojasnil.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je sicer priznal, da je zanje bolj smiselno vztrajati pri spremembah meja volilnih okrajev, da pa bodo predlog zakona o neobveznem prednostnem glasovanju preučili. Stališča SD in DeSUS so pomembna, saj brez njihove podpore predlog o radikalnem posegu v volilni sistem ne more dobiti dvotretjinske podpore. Ker v SDS glede volilne zakonodaje vztrajajo pri večinskem volilnem sistemu in se tako ne opredeljujejo ne za eno ne za drugo možnost, ki sta predmet razprav na omizju pri predsedniku republike, morajo vse druge stranke, če želijo doseči dvotretjinsko večino, združiti moči. SDS ima namreč 25 poslancev, LMŠ, SMC in SAB lahko skupaj z Levico, NSi in SNS zberejo 48 glasov podpore, zato so potrebni tudi glasovi poslancev SD (10) in DeSUS (5).
Zakaj vztrajati pri volilnih okrajih
Ali so politične stranke res dosegle potrebno soglasje o radikalnejšem posegu v volilni sistem, bo bolj jasno 12. julija, ko je Pahor na četrto srečanje sklical predsednike parlamentarnih strank. »Preden bo sprejeta odločitev o tem, kdo in kdaj naj vloži predlog, se bo predsednik Pahor posvetoval z vodji parlamentarnih strank in poslanskih skupin na delovnem kosilu,« so sporočili iz predsednikovega urada. V tem delu sporočila se skriva ključna dilema, pred katero so se znašli tudi na današnjem sestanku. Po naših informacijah je Pahor preverjal, kateri zakon bi bile politične stranke pripravljene prej vložili v zakonodajno proceduro, tistega o spremembi meja volilnih okrajev ali zakon o preferenčnem glasovanju. Odgovor na to je ostal nejasen. Nekaterim udeležencem sestanka je sumljivo zlasti vztrajanje pri zakonu o spremembah meja volilnih okrajev. Če so stranke res dosegle soglasje o pomembni spremembi volilnega sistema, ki predvideva njihovo ukinitev, potem ta zakon pač ni pomemben.
