Britanska organizacija The World’s Best 50 Restaurants od leta 2002 na svoj seznam uvršča vrhunske restavracije in letos je kobariška Hiša Franko Ane Roš dosegla najvišje mesto doslej – 38. (višja uvrstitev Hiše Franko je verjetno tudi posledica tega, da se bivši zmagovalci tekmovanja niso mogli udeležiti). Izbor najboljših restavracij, ki poteka pod sponzorstvom San Pelegrina, pa se zadnja leta spopada s kritikami o pomanjkljivi raznovrstnosti. To v praksi pomeni, da se na lestvici pojavljajo vedno ista imena, med katerimi so predvsem beli moški, in da največ restavracij s seznama prihaja iz Evrope in Severne Amerike, sporno pa je tudi to, da posebej nagrajujejo najboljšo (žensko) kuharsko mojstrico, medtem ko naslova najboljši (moški) kuhar ni.
Prvo mesto prvič v Francijo, Noma 2 druga
Na prireditvi, ki je potekala v Singapurju, trajala pa je izrazito predolgih pet ur, so se zbrali največji kuharski mojstri z vsega sveta in novinarji, za najboljšo restavracijo na svetu v letu 2019 pa so razglasili Mirazur. Mirazur stoji na razkošni Azurni obali, kuhinjo, iz katere na primer prihaja soljena rdeča pesa s kaviarjem, pa vodi Mauro Colagreco. Francozi so se tako prvič, odkar izbor poteka, uvrstili na prvo mesto, obenem pa še enkrat potrdili tezo, da zmagujejo drage restavracije z evropskim kulinaričnim pridihom, ki jih vodijo moški. Največkrat, sedemkrat doslej, so slavili Španci, štirikrat Danci, trikrat Američani, dvakrat Italijani in enkrat Britanci.
Letos naj bi bilo opaziti spremembe, saj so organizatorji, britanska medijska hiša William Reed Business Media, uvedli nekaj novosti, a teh tokrat (še) ni bilo videti. Med 50 najboljših se je uvrstilo izrazito malo restavracij, ki jih vodijo ženske, in sicer le pet, med katerimi je, kot že rečeno, tudi Ana Roš, ki je bila pred dvema letoma razglašena tudi za najboljšo kuharsko mojstrico. Letos je to postala Mehičanka Daniela Soto-Innes, vodja kuhinje v Cosme and Atla v New Yorku, ki se je na lestvici najboljših restavracij uvrstila na 28. mesto. Vidnih sprememb pa ni prinesla niti druga novost, po kateri v izboru ne smejo več sodelovati restavracije, ki so v preteklosti že osvojile prvo mesto. Noma, ki je bila najboljša restavracija na svetu že štirikrat, se je tako kot še nekaj drugih restavracij, ki so spremenile ime ali lokacijo, za naziv lahko znova potegovala. Noma 2 oziroma nova Noma, ki je še vedno v Koebenhavnu, le da na drugem naslovu, je tako pristala na drugem mestu, medtem ko je Geranium, še ena restavracija iz Koebenhavna, osvojila peto mesto.
Lobiranje za glasove
Najobetavnejša restavracija je postala moderna italijanska restavracija Lido 84 ob Gardskem jezeru (one to watch), najboljša slaščičarka Jessica Préalpato, ki slaščice pripravlja v Parizu za restavracijo Alaina Ducassa v hotelu Plaza Athénée, najbolj gostoljubni so v restavraciji Den v Tokiu (art of hospitality), za kuharsko ikono je bil razglašen José Andrés, ustanovitelj neprofitne organizacije World Central Kitchen, najboljši kuhar po izboru chefov pa je Alain Passard iz pariške restavracije Arpege, ki se je sicer uvrstila na osmo mesto.
To je tudi edina nagrada, katere prejemnika izberejo izključno kuharji. O tem, kdo se bo uvrstil na seznam, ki ga objavlja revija Restaurant in na katerem je kljub imenu 50 Best kar 120 restavracij (prej 100), namreč odloča več kot tisoč novinarjev in drugih kulinaričnih poznavalcev ter gostincev. Ti, kar je tudi ena od glavnih kritik izbora, lahko sprejemajo brezplačne pogostitve v restavracijah, ki lobirajo za dobro uvrstitev, nekatere turistične organizacije v posameznih državah pa zanje pripravljajo celo brezplačne ture po restavracijah, za katere želijo, da se zanje glasuje. Zanimivo je tudi, da na seznamu The World’s Best 50 Restaurants ignorirajo po Michelinu nekatere najbolj cenjene kuharje, ki imajo tri zvezdice že kar nekaj časa.
