Trgovinska politika je postala pomemben instrument podnebne politike, je dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker konec minulega tedna. Manj kot deset dni po tistem, ko je EU podnebno nevtralnost do leta 2050 kot cilj iz glavnega besedila sporočila po evropskem svetu preselila med opombe. Sporazum o prosti trgovini med EU in štiričlansko južnoameriško prostotrgovinsko skupino Mercosur (Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj) naj bi potemtakem prosto po Junckerju zagotavljal nič manj kot to, da, recimo, krčenje amazonskega pragozda, tega največjega naravnega »predelovalca« CO2, zaradi večjega, carin oproščenega izvoza soje v EU, ne bo še hitrejše, kot je bilo doslej. Brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, tega notoričnega zanikovalca podnebnih sprememb, ki nikoli ni skrival, da ne razume in ga tudi ne zanima, zakaj bi bilo treba amazonskemu pragozdu »prizanesti«, naj bi očitno prav sporazum prisilil k spoštovanju zavez, ki jih je država sprejela s pariškim podnebnim dogovorom.
V svetu velikanskih številk svetovne trgovine je približno 90 milijard evrov skorajda uravnotežene blagovne menjave med državami EU in Mercosurja razmeroma malo in ...
Avstrijski parlament je sprejel veto na podpis prostotrgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem, ki tudi prihodnji vladi nalaga, da ga...