Stanka Omerzuja obremenjuje kriminalistična ugotovitev, da je neumorno telefonsko nadlegovanje oškodovanke potekalo prek njegovega službenega mobilnega telefona, ki je na klicih in sporočilih pustil svoj edinstven digitalni prstni odtis, tako imenovano serijsko številko IMEI. Kriminalisti so hkrati pridobili posnetek nadzorne kamere, ki je posnela Omerzuja med nakupom prednaročniških SIM-kartic.
Dolgoletni predsednik mariborskega delovnega sodišča se brani z izgovorom, da jih je kupil za oškodovanko. In da je svoj star službeni telefon, s katerega so deževala obremenilna anonimna sporočila, podaril njej. Omerzu skratka trdi, da mu je te dokaze podtaknila. Prepričljivost svoje obrambne taktike skuša Mariborčan podkrepiti s številnimi pričami. Terjal je njihovo ponovno zaslišanje na glavni obravnavi.
Različni zgodbi Impolove kadrovske direktorice
Brigita Juhart Lesnik je Omerzujeva dobra znanka. Tikata se. Priča je kadrovska direktorica v slovenjebistriškem Impolu, hkrati že več kot 14 let opravlja funkcijo sodnice porotnice na mariborskem delovnem sodišču. Sodila je tudi v senatih, ki jim je predsedoval obdolženi.
Okrajnemu sodišču v Mariboru, na katerem se Omerzu brani tožilskega očitka zalezovanja nekdanje ljubice, je Juhart-Lesnikova leta 2017 poslala izjavo. V njej je podrobno opisala, kako ji je Omerzu razlagal, da je svoj službeni telefon leta 2015 podaril fizioterapevtki in da ga ta ženska zdaj nadleguje. Zapisala je tudi podrobnost, da telefonu ni priložil SIM-kartice. Ko je bila v sodnem postopku prvič zaslišana februarja 2017, se te podrobnosti ni več spominjala. Tudi danes je ni omenila.
Kako je prišlo do tega, da je spisala izjavo, je sodišču opisala na dva različna načina. »Bila sem na obravnavi na sodišču, na kateri sem Stanku povedala, kaj sem prebrala v časopisu in da mi je hudo, kaj se mu dogaja. Ponudila sem mu pomoč. In hotel me je dati za pričo. Doma sem še isti teden napisala izjavo,« je povedala februarja 2017. Sodne obravnave danes ni več omenjala. Zdaj je trdila, da ga je poklicala po telefonu in ga vprašala, ali mu lahko kako pomaga. »Ponudila sem mu, da napišem izjavo, in je odgovoril, da lahko. Napisala sem jo v službi, jo natisnila in jo poslala na sodišče.«
Tudi mariborski odvetnik Marjan Veit je leta 2017 spisal pisno izjavo in jo izročil Omerzujevi osebni tajnici. V njej je podrobno opisal klepet, med katerim je Omerzuju omenil, da je svoj telefon podaril neki delavki v pekarni. Obdolženi mu je odvrnil, da je enako storil tudi on, dal ga je fizioterapevtki. »In sva se nato pogovarjala, kako ima telefon svojo številko in je nevarno, če se pojavi v kakršni koli delikatni situaciji,« je danes pojasnjeval Veit.
Zanikal je trditev oškodovanke, da je njegova hči zaposlena pri Omerzuju. Dopušča pa možnost, da je opravljala prakso na delovnem sodišču, ko je pridobivala pravosodni izpit. »Vam je znano, kdo je bil njen mentor?« ga je vprašala okrožna tožilka Ivanka Slana. »Ne,« je odgovoril Veit.
Mitja Pesek je Omerzu
Oškodovanka ni prejemala zgolj anonimnih klicev in sporočil. Omerzu jo je namreč notorično klical tudi s svojih »uradnih« številk. Predsedujoča okrajna sodnica Karmen Krajnc je danes prebrala pričanje receptorke doma starostnikov, v katerem je zaposlena oškodovanka.
Telefon je jeseni 2016 začel zvoniti že takoj zjutraj, klici moškega, ki je na vsak način hotel govoriti z oškodovanko, so se vrstili vse do popoldneva. Obdolženi se je sprva predstavil kot Mitja Pesek, šele pozneje je razkril svoje pravo ime. »Bila sem zmedena. Številka je bila ista, glas pa podoben,« je dejala priča. Zapisala si je njegovi številki, stacionarno in mobilno, in klicev z njiju ni več prevezovala k oškodovanki. »Ker je ni dobil na telefon, je začel dobivati izpade, postal je žaljiv, oškodovanko je označil za kurbo, prostitutko, rekel je, da naj se ne goni naokoli.«
Sojenje se nadaljuje po sodnih počitnicah.
