»Rad potujem, zato sem želel združiti potovanje in delo,« odvrne Žiga. Ko je namreč lani obiskal svoje dekle na Tenerifu, so mu postali Kanarski otoki tako zelo všeč, da si je tudi sam želel delati na enem od otokov. Letos je željo uresničil in v začetku poletja poletel na Fuerteventuro, kjer dela v hotelu kot strokovni sodelavec za športne vadbe za hotelske goste.
Služba streljaj od plaže
»Službo ni bilo težko najti. Po spletu sem iskal ponudbe in teh je bilo precej. Sem si pa že vnaprej opredelil, kaj želim delati in česa ne, saj je bilo ogromno ponudb za športno animacijo, za delo v večernih urah, kar pa me ni zanimalo. Zato sem iskal službo v smeri, ki sem jo študiral, to je športna vzgoja na fakulteti za šport, kjer končujem magistrski študij. Želel sem torej opravljati bolj strokovno delo, pri katerem lahko uporabim znanje, ki sem ga pridobil na fakulteti,« razlaga Žiga. V kopici ponudb je kmalu našel primerno in navezal stik z delodajalcem. Na pogovoru so se ujeli in služba je bila njegova.
»To, da sem tujec in ne govorim špansko, ni bila ovira, večina gostov v hotelu tako ali tako govori angleško ali nemško in tudi moje delo poteka v angleščini,« odvrne na dejstvo, da ne govori špansko. Je pa res, da zaradi tega ne stke toliko vezi z domačini, kot bi jih lahko, zato ostane njihova komunikacija pri vljudnostnih frazah in prijaznih gestah. »Večina jih namreč ne zna angleško, a so zelo prijetni ljudje,« odvrne Žiga.
A kako je pravzaprav delati streljaj od plaže, kjer vsak dan sije sonce, valovi bučijo, kamor prihajajo ljudje uživat in počivat? »Seveda je drugače, ali prideš na otok na počitnice ali delat, a vse ima prednosti in slabosti. Življenje poteka tu lahkotneje kot v Sloveniji, ljudem se nikamor ne mudi, manj je stresa in ljudi, saj je poseljenost otoka redka. Dan se začne malo pozneje in tudi konča pozneje, najbrž je to povezano s sončnim vzhodom in zahodom, kajti sonce vzide okoli osmih zjutraj in zaide ob devetih zvečer,« razmišlja.
To pa ne pomeni, da mu ni treba zjutraj vstati in se odpraviti na delo. Toda njegova pot do službe je prijetna in slikovita. Zjutraj pograbi kolo in kolesari pol ure od svojega doma v Morre Jabletu ves čas ob obali do hotela, s tem se dobro ogreje tudi za športne vadbe, ki jih izvaja. Njegov delovni dan je do šeste ure zvečer, seveda s popoldansko siesto, ki traja od dve do tri ure, ko se lahko odpravi na kosilo, počitek ali plažo. »Večere imam proste in takrat se družim s prijatelji ali sprehajam ob plaži, prosti so tudi vikendi, takrat hodimo na izlete, raziskujemo otok, plaže, kakšen dan pa tudi samo počivam,« pove Žiga.
Pokrajina na Fuerteventuri je drugačna kot v Sloveniji. Dreves ni, otok je zelo puščavski in precej drugačen od drugih Kanarskih otokov, kot sta Tenerife ali La Palma. »Res, kar malce pogrešam drevesa in zelenje, ki je samo v hotelskih kompleksih in seveda umetno narejeno. A plaže so res lepe in tudi sam živim v neposredni bližini ene, do nje imam le dve minuti hoje. Voda je sanjska, svetlomodra in bolj podobna morju na Bahamih kot Jadranu,« oriše Žiga svoj novi dom v Atlantskem oceanu. Fuerteventura je znana tudi kot otok deskanja na valovih. »Da, sploh na jugu in v osrednjem delu otoka veliko piha, tam sta popularna windsurfing in kajtanje in ogromno turistov pride sem prav s tem namenom, medtem ko je na severu otoka in na zahodni obali popularno deskanje na valovih,« potrdi Žiga in nadaljuje, »Fuerteventuro si lahko predstavljamo kot otok s hoteli in restavracijami ob morju, kjer lahko prav poceni bivaš v prvi vrsti z razgledom na morje. Osrednji del otoka pa je puščava, malo ljudi, nekaj malega je tudi farm aloje in nekaj sirarn. Sicer pa je v ospredju turizem.«
Ribe, krompirček in omake
Tako kot na vseh Kanarskih otokih je tudi na Fuerteventuri davek na dodano vrednost nizek, le šestodstotni, zato so dobrine, ki jih še posebno obožujejo turisti, cenejše kot na celini. Denimo alkoholne pijače, tobačni izdelki, gorivo. Tudi izposoja avtomobila je cenejša kot v kakšni drugi državi. »So pa cene v trgovini in v restavracijah podobne kot pri nas,« doda Žiga.
A če tovrstno življenje ni drago, pa so draga stanovanja, opozori Žiga. »Tudi najemniška. Sam živim v Morru Jabletu v dvosobnem stanovanju in plačujem zanj precej več, kot bi v Sloveniji. Sobo oziroma stanovanje lahko deliš in s tem privarčuješ, a na splošno so stanovanja dražja kot pri nas.«
Če boste na Fuerteventuri, si seveda privoščite kakšno sveže ulovljeno ribo, morske hrane je namreč v izobilju. Po vseh Kanarskih otokih je znan kanarski krompirček. Gre za majhne slane krompirčke, pečene v srajčkah. Zraven se prileže katera od tradicionalnih kanarskih omak. »Njihove omake so zelo dobre, na primer mojo verde, zelena omaka, ki se zelo prilega ribi, narejena je iz česna, oljčnega olja, kumine, koriandra in soli. Mojo rojo pa je rdeča omaka, v kateri je paprika. Povsod dobite tudi španske tapase, ki jih strežejo kot predjedi, zraven dodajo katero od omak. Zelo so mi všeč tudi njihove marmelade, še najbolj kaktusova, ki ima podoben okus kot borovničeva, tudi barva je podobna. Gre namreč za plodove kaktusa, ki so rdeče barve, užitni in imajo sladek okus. Od pijač vam bodo v restavracijah postregli s kanarskim rumom, ki je sladek, ima okus po medu, na vrhu mu dodajo malo smetane. Seveda pa je mogoče povsod dobiti različne vrste piva in tisto, ki velja za klasiko, je dorada,« pove Žiga.
Dogodivščina do plaže
Ko človek odpotuje nekam za dlje časa, si vedno ustvari pričakovanja. In Žiga pravi, da je Fuerteventura še lepša, kot si je predstavljal. »Je pa res, da se najprej nisem najbolj pozanimal, kako je videti, in sem pričakoval več dreves. A potem ko vzljubiš otok takšnega, kot je, ti postane življenje tu res všeč. Kajti narava je čudovita in na zahodu otoka je ena mojih najljubših plaž, Cofete. Že priti do nje je dogodivščina. Ponavadi se odpravim tja s kolesom, to je gorsko kolesarjenje, saj moraš čez gore. Ko prideš na vrh, se ti odpre prekrasen pogled na plažo z oranžno mivko, okoli katere so le gore. Plaža je težko dostopna, do nje vodi le makadamska pot. Sam si in opazuješ mogočnost narave, visoke valove, kajti zahodna stran otoka je res divja,« navdušeno pripoveduje.
Sicer pa Žiga nima težav pri prilagajanju na življenje v tujini. Čeprav ima le 24 let, ni prvič dalj časa od doma. Že v okviru študija je odšel na Finsko, kjer je študiral na eni od tamkajšnjih fakultet za šport za učitelja športne vzgoje, bil pa je tudi na poletni šoli v ZDA. Vsaka taka pot v tujino ti da novo izkušnjo in priložnost za karierno in osebno rast, spoznavanje sveta in kulture, je prepričan Žiga, ki pa seveda uživa vse prednosti, ki mu jih neki trenutek ponuja okolje, v katerem biva. »Zdaj se lahko vsak dan kopam v morju, uživam sončne dneve, saj dežja ni. Sicer pa te vsako potovanje malo spremeni, del potovanja ostane v tebi in tudi ti pustiš del sebe tam,« sklene Žiga Plečnik.
