Gre za ambiciozno založbo, sledi svetovnim trendom in v ospredje spoštljivo postavlja tudi domače avtorje. Tokrat je z Markom Hercogom, tehničnim direktorjem Beletrine, pogovor tekel o branju, e-knjigah in Biblosu, prvi slovenski platformi za izposojo elektronskih knjig, ter bralnikih.

Otroci berejo, če vidijo, da berejo starši. Ker starši beremo vedno manj, tudi otroci berejo manj. Imate kakšno priporočilo za vračanje k branju tudi odraslih?

Zgled je najboljše jamstvo za prenos znanja s staršev na otroke. Branje moramo, tako kot športno aktivnost, sistematično vključiti v vsakodnevni urnik, morda najlažje zvečer. Je pa še nekaj: Mi smo odraščali v stanovanjih in hišah, kjer so bile knjižne police. Ko ti je bilo kot otroku dolgčas, si vzel knjigo in listal, bral. Danes marsikdo nima niti ene knjige doma, menda je slovensko povprečje deset knjig na dom. Domača knjižnica je eden od gradnikov bodočih bralcev.

Pravimo, da ni časa za branje, pa vendar smo vse preveč sužnji elektronskih naprav.

Časa imamo vsi 24 ur na dan. Suženj si takrat, ko nisi sam gospodar svojega časa. Veščine obvladovanja časa je treba otroke navajati že od malih nog. Prosti čas je izredno dragocen, če ga preživljajo ob elektronskih napravah, jim lahko vsaj ponudimo izobraževalne, kulturne vsebine, ki jih kot osebnosti bogatijo in plemenitijo. Odlična rešitev za otroke, ki ne morejo brez zaslona, je bralnik.

Elektronske knjige ne bodo izrinile tiskanih, vendar pa predstavljajo dodano vrednost, ki branje in zlasti dostop do knjig omogočajo tudi tistim, ki imajo s tem sicer težave. Na žalost pa večinoma ne razlikujemo med e-knjigo, bralnikom in Biblosom. Nam lahko razložite, za kaj gre?

Biblos je prva slovenska platforma za izposojo elektronskih knjig, ki jo je skupaj s slovenskimi knjižnicami vzpostavila založba Beletrina. Bralci lahko na prijazen način izbirajo med več kot 3500 naslovi knjig večinoma v slovenskem jeziku, pogoj za brezplačno izposojo pa je članstvo v kateri izmed splošnih knjižnic in dostop do svetovnega spleta. Platforma omogoča branje na elektronskih napravah, vključno s pametnim telefonom, najbolj elegantno pa je s pomočjo bralnika, prilagojenega za Biblos. E-knjiga omogoča udobno branje kjer koli po svetu, kamor seže svetovni splet, poleg tega pa je Biblos pisan na kožo tudi ali zlasti starejšim, otrokom in ljudem z različnimi omejitvami.

Bralnik InkBook, ki mu pravite tudi Biblosov bralnik, je podoben kindlu. Je kakšna razlika?

Pri obeh bralnikih gre za skoraj identični napravi z vidika strojne opreme, je pa med njima bistvena razlika v uporabniškem vmesniku. Kindle oziroma Amazon namreč ne podpira knjig v slovenščini. To je tudi eden od osnovnih razlogov, da je prišlo do nastanka sistema Biblos, saj je bilo očitno, da so tuje platforme slovenščino zapostavile. Mlade generacije, ki jim je branje na bralnikih in drugih digitalnih napravah še posebej blizu, so tako posegale po angleških naslovih. Mladina v starosti med 12 in 15 let je pretežno brala digitalno. Angleške e-knjige, ki jih je ponujal Amazon, so imele prednost pred slovenskimi, ki so bile dostopne samo na Biblosu. Danes je trend obrnjen, vendar je trajalo nekaj časa, da smo prišli do tega.

Torej je najboljša možnost, da beremo e-knjige v slovenščini na bralniku v povezavi z Biblosom?

Tako je.

Koliko je bralcev, ki berejo v fizični obliki, in tistih, ki berejo z bralnikov?

Razmerje se vsako leto spreminja v prid branju e-knjig, vendar ne samo na račun tiskane knjige. Obstajajo navdušenci nad e-knjigami, ki berejo samo digitalno, vendar je največ bralcev takšnih, ki se odločajo za nakup tiskanih knjig za domače knjižnice, za potovanja in vsakodnevno branje na avtobusih, vlakih, med čakanjem v ordinaciji in podobno. Bralnike zelo dobro sprejemajo tako starejši, ki si lahko nastavijo velikost pisave in osvetlitev zaslona, kot mladi, ker je bralnik »trendy« in se odlično vključuje v hitri, digitalni svet, v katerem živijo. Odkar je pričel delovati Biblos, prva slovenska platforma za izposojo e-knjig, ki povezuje 60 slovenskih knjižnic, 145 založnikov in samozaložnikov, beležimo eksponentno rast izposoje e-knjig. Samo od lani se je izposoja povečala za 47 odstotkov, pri tem da ima Biblos že več kot 18.000 uporabnikov. Analize o bralnih navadah Slovencev, ki bo ponudila natančne podatke na širšem vzorcu o uporabi bralnikov, odnosu do e-knjig ter razmerju med e-knjigo in fizično knjigo, še ni.

V čem so prednosti uporabe bralnika?

Prednosti so priročen format, ki ga lahko nosimo povsod in vedno s seboj, kar je še posebej priročno za otroke in mladino, ki veliko časa preživijo med čakanjem (odmori, avtobus, čakanje v glasbeni šoli…). Možnost povečave pisave je dobrodošla ne le za starejše in slabovidne, ampak za bralce začetnike, za učence prve triade, ki si povečajo pisavo po želji in imajo po prebranem odlomku ali dveh občutek, da so prebrali celo stran, da so naredili nekaj dobrega. To, da otroka ne prestrašimo z daljšimi besedili na eni strani, hkrati pa ga z vseh strani pri zbranosti ne motijo slike, bleščanje in neustrezna pisava besedila, je za uvajanje v branje, ki kasneje postane užitek, izrednega pomena. Bralnik je za začetne bralce odličen pripomoček. Gibalno oviranim ni treba po knjige v oddaljeno knjižnico, učenci si lahko med vikendom naložijo knjigo, ki je obvezno čtivo za domače branje, in jim spet ni treba čakati v vrsti na fizično knjigo. Bralnik z domačim branjem vzamejo na smučanje in prebirajo knjigo po poti. Ogromno prednosti je.«

Kaj pa slabosti?

Slabost bralnika je predvsem ta, da ni zastonj. Lahko si ga sicer sposodimo v knjižnici, vendar je najbolj priročno, če imamo svojega. Bralnik inkbook classic 2 stane 85 evrov, prime HD pa 145 evrov. Vendar je to v primerjavi s telefoni trajnejša naložba. Knjigoljubi pri bralniku pogrešajo fizični stik s papirjem, vonj po knjigi, to, da strani lahko obračajo, da imajo s knjigami odnos. Ta vidik je pomemben, zato je optimalno sobivanje tiskanih knjig v domači knjižnici in bralnikov za na pot, za takrat, ko ne moremo nositi tiskanih knjig s seboj.

Starši imamo pomisleke o še enem zaslonu v otrokovem življenju?

Pomislek o prepogosti rabi LCD -zaslonov, ki oči utrujajo in osušijo, je upravičen. Ravno tu se izkaže bralnik kot odličen nadomestek za otroke, ki radi uporabljajo »igračke« – zaslon bralnika je namreč drugačen od tistega na telefonu, tablici ali televiziji. Bralnik uporablja zaslon, ki deluje na tehnologiji e-črnila, ki je očem veliko bolj prijazno.

Torej lahko beremo tudi ob slabši svetlobi in oči to ne utruja?

Možna je nastavitev osvetlitve po meri, tako da lahko beremo tudi ob slabši svetlobi.

E-knjige si na Biblosu lahko izposodimo, lahko pa jih kupimo. Kaj pa cena? Kaj se pri novih knjigah, ki v knjižnicah še niso dostopne, finančno bolj splača – bralnik ali knjiga v fizični obliki?

Cenovna razlika med e-knjigo in knjigo vsekakor govori v prid e-knjigi. Uspešnica Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj na primer stane v trdi vezavi 24 evrov, za e-knjigo pa boste odšteli 17,99 evra.

Je Bronja Žakelj vaš ambasador za Biblos?

Beletrinini avtorji so vsi ambasadorji knjige, so pa tudi vse Beletrinine knjige dostopne v e-obliki na Biblosu. Veseli pa smo, da je Biblos platforma za vedno več avtorjev slovenskih založb in tako tudi oni postajajo ambasadorji e-branja, e-knjig in seveda Biblosa.

Imate kakšno sporočilo za mlade bralce, kako naj se vrnejo h knjigam v začetku novega šolskega leta?

Preberite čim več dobrih knjig, tiskanih in e-knjig. Vsi vrhunski gospodarstveniki, ki so v življenju nekaj dosegli, so bili v mladosti odlični bralci. Svojo domišljijo so razvijali v svetu knjig, kasneje pa jim je pomagala do izumov, izvirnih rešitev itn.

Intervju branje učenje Beletrina Marko Hercog uspeh