V nedeljo so v Italiji z množico časopisnih besedil, mnogimi razstavami in enim daljšim dokumentarnim filmom, ki so ga odvrteli v najbolj gledanem terminu javne televizije RAI, praznovali stoto obletnico rojstva športnega novinarja in pisatelja Giannija Brere. Brera se je rodil 8. septembra 1919 v majhnem mestecu blizu Pavie, le lučaj od obrežja reke Pad, zaradi česar si je vse življenje pravil »legitimni sin reke«. Umrl je decembra 1992, le hip pred zaresnim razmahom spleta in spletnega novinarstva, in nemara mu tudi zato vsi današnji komentatorji pravijo »velikan klasičnega časopisa«, »velikan časa, ko je bila tiskana beseda še kaj vredna«, »mojster časnikarskega jezika«. Gianni Brera je bil človek, ki je o atletiki, boksu ali nogometu poročal s tolikšnim mojstrstvom, da so zavoljo njegovih člankov padali rekordi pri prodaji časopisov. Za športnike je izumljal vzdevke, ki so hipoma ponarodeli, nekateri njegovi članki, recimo tisti o tekmi med Italijo in Nemčijo na svetovnem prvenstvu leta 1970 v Mehiki (17. junija), pa so postali simbol novinarske poetike najvišjega razreda, vredni, da jih italijanski časopisi ponovno natisnejo vsakič, ko pride kakšna okrogla obletnica, najsi bo njegovega rojstva, najsi smrti, najsi kakšno novo nogometno svetovno prvenstvo v Latinski Ameriki.
Seveda so poročilo z mehiške tekme med Italijo in Nemčijo znova objavili tudi v nedeljo, na stoto obletnico rojstva njegovega avtorja in 49 let po prvi objavi origi...
V zadnjem času je bilo mogoče prebrati kar nekaj novic in tehtnih domačih komentarjev na temo kakovosti univerz po svetu in pri nas doma. Tako so na...
Že nekajkrat se mi je v Singapurju zgodilo, da je blagajničarka ali trgovka z mano avtomatsko začela pogovor v mandarinščini (uradnem jeziku kitajske...