Etična komisija, ki deluje znotraj sodnega sveta, je soglasno sprejela načelno mnenje, po katerem je ocenila, da je bilo ravnanje ljubljanskega okrožnega sodnika Zvjezdana Radonjića v nasprotju s kodeksom sodniške etike. Gre za njegovo odmevno javno razglasitev sodbe v zadevi Milko Novič, v kateri se ni ukvarjal le s konkretno kazensko zadevo, temveč je veliko besed v obrazložitvi sodbe namenil samemu sebi in domnevnim pritiskom nanj. Kasneje se je izkazalo, da trditev o pritiskih ne more podkrepiti z dejstvi ter da je šlo bolj kot ne za popačeno prikazovanje realnega stanja.

Odnos in ugled

Temu je zdaj pritrdila tudi etična komisija: Izjave sodnika pri javni razglasitvi sodbe o pritiskih pri sojenju, poskusih discipliniranja in diskreditiranja ter možnostih suspenza, nenapredovanja in uvedbe disciplinskega postopka, ki niso imele podlage v objektivnih dejstvih, so po mnenju etične komisije presegle namen javne razglasitve sodbe – torej predvsem pojasnjevanje razlogov o bistvenih dejanskih in pravnih vprašanjih obravnavane zadeve. Po mnenju komisije je sodnik s tem kršil načeli odnosa in ugleda po kodeksu sodniške etike. Načelo odnosa se glasi: »Sodnik vzpostavlja in vzdržuje korektne in spoštljive odnose s sodelavci in z udeleženci v postopkih.« Načelo ugleda pa: »Sodnik z osebnim zgledom varuje ugled sodstva in se v vseh svojih dejavnostih izogiba neustreznemu ravnanju ali obnašanju.«

Etična komisija je načelno mnenje sprejela s štirimi glasovi za in nobenim proti (ena članica je bila odsotna), sprejela pa je tudi sklep, da bo strokovna služba sodnega sveta do prihodnje seje pripravila dopolnitev smernic za ravnanje sodnikov pri javni razglasitvi sodb po opravljeni glavni obravnavi.

Dopolnitev osmih smernic sodnikom

Te je etična komisija sprejela avgusta lani, potem ko se je na komisijo obrnilo Društvo Ključ, ki ga je v eni od obrazložitev sodb ljubljanskega sodišča zmotilo naslavljanje problematike prostitucije. »Bilo je kot pri frizerju, ko se nanj naročiš in te ena od frizerk ostriže. Tudi frizerka dobiva plačo. Domnevne oškodovanke so bile zaposlene, delodajalec jim je plačeval prispevke, niso bile omejene pri gibanju in niso bile nadzorovane,« so bile sodničine besede, povzete v medijih, ki so bile predmet obravnave komisije, ta pa se je odločila, da za sodnike pripravi smernice, ki naj se jih sodniki držijo pri obrazložitvi sodb.

Osem smernic sodnikom tako priporoča, da sodbo razglasijo na dostojanstven, čustveno zadržan in umirjen način, kratko predstavijo odločilne razloge za sodbo, pri tem so vsebinsko konkretni in jasni, ter predstavijo zakonodajno in strokovno podlago za sodbo. Prav tako je priporočljivo, da se sodniki opredelijo do družbene dimenzije konkretnega primera, so uravnoteženi pri predstavitvi pravnih in drugih vprašanj pri posameznem primeru. Smernice sodnikom nalagajo tudi zavedanje o raznolikosti v družbi, spoštovanje dostojanstva vsakega posameznika in posebno pozornost do predstavnikov ranljivih družbenih skupin.

Primera, kakršen je bil Radonjićev govor o njegovem doživljanju domnevnih pritiskov, ki se niso potrdili, trenutne smernice niso predvidele in ga zato niti ne zajemajo.