Verjetno se je že vsakdo med nami kdaj vprašal, ali so komarji res nepogrešljivi v okolju in ali bi bilo tako zelo narobe, če bi izumrli. Do idej, kakršne slehernika obletavajo v nočnih urah, ko mu ta drobcena žuželka s svojim cvilečim zvokom ne pusti spati, so prišli tudi znanstveniki z univerze Yale. Da bi bil svet lepši, če bi bila populacija komarjev čim manjša, so znanstveniki pomislili zaradi dejstva, da se komarji, ki širijo nevarne bolezni, zahvaljujoč podnebnim spremembam širijo na čedalje večje območje.
Odlična ideja, klavrn rezultat
Kako ustaviti širjenje malarije, zike, virusa denga in drugih bolezni? Znanstveniki so v dobri veri posegli v DNK dela populacije komarjev Aedes aegypti in jim z genskim inženiringom dodali gen, ki naj bi povzročil, da njihovi potomci poginejo takoj ali pa se izležejo tako šibki, da ne dočakajo reproduktivne dobe. Po načrtih znanstvenikov bi morala populacija komarjev po izpustu gensko spremenjenih organizmov v divjino upasti za približno 90 odstotkov. Ker maloštevilni potomci gensko spremenjenih komarjev in divjih samic ne bi živeli dovolj dolgo, da bi se lahko plodili, bi genski material mutiranih komarjev ostal onkraj genskega bazena populacije divjih komarjev. Po načrtih znanstvenikov bi vsi laboratorijsko spremenjeni komarji in njihovi potomci poginili, zmanjšanje populacije komarjev pa bi tako bil edini rezultat njihovega projekta. Sprva so bili rezultati obetavni, a se je poskus klavrno izjalovil.
Gensko spremenjeni komarji so se parili z divjimi samicami, in ker so njihovi potomci v skladu s predvidevanji znanstvenikov poginili, se je število komarjev res začelo zmanjševati. A zmagoslavje znanstvenikov je bilo kratkega roka. Poldrugo leto po izpustu gensko spremenjenih komarjev v naravo je populacija ponovno začela naraščati. Znanstveniki domnevajo, da je do tega prišlo zato, ker so se samice naučile prepoznati gensko spremenjene komarje in zavračajo parjenje z njimi. V populaciji so tudi mnogoštevilni potomci laboratorijskih komarjev, kar so znanstveniki hitro opazili zaradi fluorescentnega proteina gensko spremenjenih komarjev. Da je celotna populacija komarjev približno enako številna, kot je bila pred začetkom izvajanja poskusa leta 2013, je zaslužno dejstvo, da so na smrt obsojeni laboratorijski komarji in njihovi neplodni potomci nekako prelisičili znanstvenike in se uspešno razmnoževali. »Naša ideja je bila, da geni gensko spremenjenih osebkov ne bodo prešli v vso populacijo, ker bodo maloštevilni potomci laboratorijskih komarjev poginili, še preden bi dosegli spolno zrelost,« pojasnjuje Jeffrey Powell, avtor študije, ki je bila minuli teden objavljena v Nature Scientific Reports. »Več kot očitno se to ni zgodilo.«
Generacija še odpornejših insektov
Znanstveniki so na območju zvezne države Bahia v Braziliji vsak teden v naravo spuščali po 450.000 gensko spremenjenih komarjev. V 27 tednih je območje v tej vzhodnobrazilski regiji poseljevalo na desetine milijonov mutiranih komarjev. Z rednim preverjanjem divjih komarjev se je izkazalo, da še zdaleč niso poginili vsi potomci gensko spremenjenih komarjev in da so mnogi med njimi dosegli reproduktivno dobo ter imajo potomce. Kaj natanko je šlo narobe, znanstveniki še ne vedo. »Nepredviden izid tovrstnega poskusa je razlog za zaskrbljenost,« priznava Powell.
Ne le da brkljanje po genomu komarjev ni prineslo želenega rezultata – zmanjšanja njihove populacije, pač pa ima več drugih posledic. Znanstveniki se zavedajo, da vseh najverjetneje še ne poznajo, saj se bodo pojavile v prihodnosti. Gotovo pa je, da prebivalcem vzhodne Brazilije kri pijejo hibridi, ki združujejo gene lokalnih in laboratorijskih komarjev, ki so zaradi širokega genskega bazena še odpornejši proti vsakršnim poskusom omejevanja njihove številnosti. Znanstveniki zagotavljajo, da obstoj mešanih komarjev za ljudi ne prinaša dodatnega tveganja, čeprav resnici na ljubo za zdaj še ni jasno, kakšen bo njihov vpliv na prenašanje raznih bolezni.
