Setnikar Cankarjeva namreč Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) odškodninsko toži, ker je marca 2015 objavila podatke o honorarjih, ki so jih od subjektov javnega sektorja od začetka leta 2003 do tedaj prejele fizične osebe. Na drugem mestu po višini prejetih honorarjev je bila navedena Setnikar Cankarjeva, ki je morala po objavi odstopiti kot ministrica za izobraževanje. Zdaj toži KPK, za katero je prepričana, da za objavo podatkov ni imela pravne podlage.
Sodišče je danes zaslišalo informacijsko pooblaščenko Prelesnikovo in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Obe sta povedali, da je pred objavo podatkov na željo KPK pri informacijskemu pooblaščencu potekal sestanek, na katerem je uslužbence KPK zanimalo, ali KPK omenjene podatke lahko objavi. Po besedah Prelesnikove so jim na sestanku povedali, da gre po njihovem prepričanju za podatke javnega značaja, ki jih je torej dovoljeno objaviti, niso pa takrat še vedeli, na kakšen način jih je KPK pridobila.
Slednje so ugotovili v inšpekcijskem postopku, ki so ga izpeljali po prijavi. Ugotovili so, da je KPK podatke pridobila, ne da bi pred tem izpeljala kakšen postopek, kot tudi, da jih je pridobila iz zalednih zbirk oziroma podatkov o prejemkih iz javnega sektorja in jih povezala s podatki o transakcijskih računih posameznikov, kar pa da je »absolutno narobe«.
Na vprašanje, ali je imela na sestanku občutek, da želi KPK podatke objaviti, da bo s tem komu namerno škodila, je odgovorila, da je »morda zaznala, da bi bilo to pet minut slave za predsednika KPK«, a dodala, da gre za njen »čisto osebni občutek«. Namestnica Prelesnikove Kotnik Šumahova je nasprotno povedala, da sama ni imela občutka, da bi želela KPK z objavo komu namerno škoditi.
Zaslišana tudi Setnikar Cankarjeva
Na sodišču je bila danes zaslišana tudi Setnikar Cankarjeva. V mestoma zelo čustveni izpovedi je med drugim povedala, da je bila celotna zgodba zanjo zelo travmatična in stresna, saj je bila označena kot nekdo, za katerega obstaja sum, da si je nezakonito prilastil javna sredstva. Zaradi tega je morala odstopiti kot ministrica, na fakulteti, kamor se je vrnila, je morala študentom in kolegom pojasnjevati, da ni naredila nič narobe, na ulici pa je bila deležna vprašanj, kako si je lahko privoščila takšna izplačila. Pri tem je, kot je dejala, ni zmotila toliko sama objava, kot interpretacija, ki jo je ob tem podal predsednik Štefanec. »Bila sem izstavljena kot nekdo, ki je prejemal dohodke, ki bi lahko bili nezakoniti,« je dejala.
Zmotilo jo je tudi, da je bil objavljen napačen podatek o višini honorarjev, ki naj bi jih prejela od fakultete za upravo, kjer je bila zaposlena kot profesorica. Kot je dejala, so bila namreč v javno objavljena izplačila všteti tudi regresi, povračila potnih stroškov in podobno. Takšnih izplačil je bilo po njeni oceni za okoli 10 odstotkov. Zatrdila je še, da je za vse izplačane honorarje obstaja pravna podlaga ter da je bilo delo tudi opravljeno.
