Oktobra 2010 sta se Nemčija in Francija v Deauvillu dogovorili, kako bi bilo najbolje reševati dolžniško krizo v območju evra, ki je nastala kot posledica učinka finančne krize na stabilnost evropskih bank. Prevelika kreditna izpostavljenost v perifernih državah in slabe naložbe v toksične vrednostne papirje, predvsem na ameriškem finančnem trgu, so povzročile hitro zmanjšanje razpoložljivega kapitala sistemskih bank. Prvi odgovor centralnih držav je bil dokapitalizacija teh bank s pomočjo javnih sredstev, kar je poslabšalo proračunske bilance in povečalo javni dolg. Zadolževanje držav se je financiralo pretežno prek domačih bank, ker so privatni investitorji na kapitalskih trgih zavračali kupovanje državnih obveznic. Na tak način se je do leta 2010 sklenil negativni krog med bankami s premalo kapitala in državami s preveč javnega dolga z grožnjo kolapsa evrskega finančnega sistema.
Neposredna grožnja bankrota irske države je sprožila reakcijo vodilnih držav, ki so se zavedale, da bo restrukturiranje irskih dolgov pri nemških in francoskih bank...