»Nočem zveneti patetično, a resnično lahko rečem, da so mi ti programi rešili življenje,« je dejal Matjaž Smrdelj, nekdanji brezdomec, ki je danes spet aktiven član družbe, prostovoljec in iskalec zaposlitve. Da se je postavil na noge, so mu, pravi, pomagali izvajalci socialnovarstvenih programov, med drugimi društvo Kralji ulice. Tam je našel streho nad glavo, hrano, oblačila, strokovno pomoč in spodbudne besede.
V Sloveniji je takšnih socialnovarstvenih programov, ki so namenjeni ljudem na robu družbe, okoli 190. Vanje je bilo lani vključenih več kot 160.000 uporabnikov, od tega 21.000 mladostnikov. Programi pokrivajo zahtevna in zelo specifična področja socialne varnosti, kot so programi za brezdomce, osebe s težavami v duševnem zdravju, žrtve nasilja, invalide, Rome, LGBTQ-osebe, starejše, umirajoče in njihove svojce.
Zahtevno in podplačano delo
Ministrstvo za delo je v času varčevalnih ukrepov sredstva za te programe znižalo z zavezo, da se po koncu krize sredstva vrne na enako raven. Vse do danes se to ni zgodilo. Junija letos so sicer izvajalci programov od ministrstva za delo dobili obljubo, da bodo dodatna sredstva zagotovljena v proračunih za prihodnji dve leti. Nato pa je, kot nam je povedala Tina Divjak iz krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij CNVOS, ta obljuba brez pojasnila padla v vodo. »V predlogu proračuna, ki je bil na mizi junija, so za socialnovarstvene programe predvideli dodatne štiri milijone evrov za vsako leto. Septembra, ob koncu parlamentarnih počitnic, pa smo nenadoma dobili informacijo, da tega denarja ni, da so ga prerazporedili,« je povedala Divjakova in dodala, da drugih pojasnil o tem, kam je izginil denar, z ministrstva do danes niso dobili.
Tudi na naši vprašanji, zakaj financiranja socialnovarstvenih programov še vedno niso vrnili na predkrizno raven in zakaj so načrtovana dodatna sredstva naknadno izbrisali iz predlogov proračunov, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost niso odgovorili. Dejali so le, da lahko v tem trenutku zagotovijo zgolj to, da bodo sredstva za socialnovarstvene programe ostala na enaki višini kot v letošnjem letu.
Sodelavci jih zapuščajo
Plače delavcev v socialnovarstvenih programih tako do nadaljnjega ostajajo nespremenjene in bistveno nižje v primerjavi s plačami zaposlenih v javnem sektorju. »Od leta 2012 se je regres javnim uslužbencem povečal za približno 20 odstotkov, plača strokovnih delavcev v socialnem varstvu za 8 odstotkov, povprečna plača strokovnih sodelavcev pa za 16 odstotkov. Delavci in delavke v socialnovarstvenih programih pa še vedno ostajamo na plačah iz časa krize,« je poudaril predsednik društva Kralji ulice Bojan Kuljanac.
Ker njihove plače že zadnjih 15 let stagnirajo, jih številni sodelavci zapuščajo. »Zaradi podplačanega dela izgubljamo strokovno usposobljen kader. Ob nadaljevanju takšnega trenda se bo to odrazilo na kvaliteti programov, oškodovani pa bodo naši uporabniki,« je opozorila Suzana Puntar, predsednica Društva Projekt Človek.
