Leta 2017 so svet prvič zares obnorele kriptovalute, proti koncu leta pa smo doživeli tudi pravo kriptomrzlico. Ob bitcoinu so tedaj lepo rasle tudi druge kriptovalute, s tem pa so se pojavili tudi novi pristopi kovanja dobička. Eden teh je pojav spletnega rudarjenja. Gre za proces, ko uporabnik obišče neko spletno stran in s tem zažene aplikacijo, ki prevzame nadzor nad določenim delom procesorske moči uporabnikovega računalnika. Toliko časa, dokler je uporabnik na strani oziroma ima stran odprto v ozadju, toliko časa njegov računalnik rudari kripotvalute. Uporabniku v tem postopku pripadajo stroški porabljene energije in nevšečnost počasnejšega delovanja naprave, lastnik aplikacije pa na tuj račun žanje dobiček. Zelo pogosto uporabnik tudi ni obveščen, da spletna stran to počne. Za nameček se takšnih prijemov ne lotevajo zgolj hekerji, temveč tudi znane spletne strani. The Pirate Bay je zadevo testno zagnal septembra 2017. Spletno rudarjenje so poskusili tudi nekateri slovenski mediji, a kmalu ugotovili, da so zaslužki pri slovenskem prometu precej nizki, možnost za odganjanje nezadovoljnih uporabnikov pa zelo visoka.

Praksa je medtem že tako razširjena, da jo lahko beležimo tudi z okoljskim vplivom. Čeprav trg kriptovalut leta 2018 nikdar ni dosegel višav zadnjih mesecev leta 2017, je po izračunih podjetja za spletno varnost Kaspersky lani za spletno rudarjenje šlo do 18,8 gigavata električne energije. »To je primerljivo z letno količino porabe energije na Poljskem, hkrati pa to pomeni, da je vpliv spletnega rudarjenja na okolje blizu 800 ton emisij ogljikovega dioksida na leto,« opozarjajo pri podjetju. »Pristojbine za električno energijo za tako visoko raven energije bi lahko znašale od nekaj sto tisoč do pol milijona ameriških dolarjev, odvisno od države izvora. Količina energije, potrebna za podporo spletnega rudarjenja, pa bi bila več kot trikrat večja od proizvodnje jedrske elektrarne v ukrajinskem Černobilu leto pred njenim zloglasnim incidentom.«

V tekočem letu se je ta aktivnost sicer precej zmanjšala, tudi po zaslugi velikega števila pravnih in tehničnih pobud, vseeno pa varnostni raziskovalec pri družbi Kaspersky Alexey Malanov opozarja: »Dokler bodo ekonomske koristi spletnega rudarjenja, bodo tudi poskusi preobremenitve procesorjev nič hudega slutečih žrtev. In kar je morda celo pomembnejše, gre za redko obliko spletne grožnje, ki ustvari pomemben negativen okoljski odtis. To pomeni, da preprečevanje takšnih operacij ni samo stvar kibernetske varnosti, ampak tudi posredno pomaga pri ohranjanju okolja.«