»Če skrajšam in poenostavim: zdi se, da se letalske družbe večine držav, ki so nastale z razpadom Jugoslavije, pa tudi drugje, soočajo z enako težavo: v času, ko so začele leteti, so to počele z večjimi letali po polnih cenah, in to se je nekaj časa ekonomsko izplačalo. Tam nekje do pojava nizkocenovnih letalskih družb, ki so izbrale 'alternativna' letališča. Potem je na primer letalska karta s 300 padla na 60 denarnih enot, letališča pa od tega ne plačujejo dovolj, še toliko ne, da bi plačali svoje osebje. Pri tem gre IATA, globalna organizacija za zračni prevoz, vedno na roke velikim 'ribam', ki v končnici pojedo male ribe. Ne glede na to, da so bili člani Star Alliance in so s tem na videz potrdili svoj položaj, se je izkazalo, da so postali nekonkurenčni. Za poslovni preobrat, če uporabljamo izraze, ki jih ljudje razumejo, so bila potrebna nova, manjša letala, novi piloti, nove stevardese, cel nov setup, da bi se prilagodili, pogojno rečeno, zahtevam zreduciranega trga. V takih pogojih je težko preživeti, če niste veliki.«
(Foto: Luka Cjuha)
V bistvu je to res enostavna razlaga in po njej pravzaprav ni treba ničesar več napisati. Dr. Edhem Tači, vodja smeri »Varnost civilnega letalstva« na univerzi v Mo...
V Pošti Slovenije, kjer s pomočjo Adrie Airways dostavljajo pisma in pakete v tujino, so v teh dneh našli alternativne oblike prevoza, nekoliko manj...