Zagotovo je vsakdo v vlogi voznika že občutil utrujenost, zaspanost, številne je tudi že premagala do te mere, da so za hip zadremali. Tudi sami smo denimo pred kratkim imeli srečo, ko nas je po peturni nočni vožnji na zadnjem ovinku pred domačim parkiriščem predramil udarec kolesa ob robnik, ob katerem smo se zdrznili in na srečo celo brez poškodbe na avtu varno odpeljali še nekaj sto metrov. A marsikdo take sreče ni imel in se je z razbitim avtom zbudil šele v obcestnem jarku, na bolniški postelji ali pa se sploh ni zbudil več…
Kako nevarna je utrujenost in zaspanost voznikov, nam je v. d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa Vesna Marinko ponazorila tudi z naslednjimi podatki: če spimo manj kot pet ur na noč, se za kar 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči, zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti zaradi utrujenosti in zaspanosti pa lahko primerjamo z zmanjšanjem sposobnosti, ki jih povzročajo različne koncentracije alkohola – 17 ur brez spanja je denimo kot 0,24 mg/l alkohola v izdihanem zraku, 24 ur brez spanja pa kot 0,71 mg/l. Ob tem pa po besedah specialistke klinične psihologije Ivne Bulić vožnja, posebno v idealnih razmerah, denimo na praznih ravnih avtocestah, tudi že sama po sebi marsikoga uspava. »Predstavlja namreč monotono ritmično gibanje, medtem ko je telo v udobnem mirovanju. Glede na to, da gre za avtomatiziran miselno-motorični vzorec, tudi ni posebne zahteve za usmerjeno možgansko aktivnost. Torej tudi možgani 'počivajo' in so zato izpolnjeni pogoji za uspavanje,« nam je razložila.
Z zaspanostjo se ne bojujemo
Najučinkovitejši recept za preprečevanje utrujenosti za volanom je seveda ustrezna psihofizična pripravljenost na vožnjo. »To pomeni, da smo pred vožnjo spočiti, naspani in zdravi ter seveda, da vožnjo načrtujemo na podlagi svoje psihofizične pripravljenosti ter se v primeru, da smo utrujeni, ne odpravljamo na daljše poti oziroma se pod določenimi pogoji celo odrečemo vožnji,« je še povedala Bulićeva. Dodala je, da so na daljših poteh že zaradi vzdrževanja pozornosti nujni postanki in smotrni krajši sprehodi ter osvežitev, večini ljudi pa pri vzdrževanju budnosti pomagajo različni stimulansi (kava, energetski napitki) v zmernih količinah. Vesna Marinko pa poudarja, naj se z zaspanostjo nikar ne bojujemo, saj nas bo ta kmalu premagala, zato v takšnih trenutkih raje varno ustavimo vozilo na počivališču, si privoščimo krajši spanec (od 15 do 20 minut), popijmo kavo in nadaljujmo vožnjo. »Vseskozi moramo biti tudi pozorni na znake zaspanosti, kot so zehanje, ki se ponavlja, pekoče oči, pogostejše mežikanje, težave z ostrino vida, občutek, da je cesta vse ožja in predmeti vse manjši, bolečine v mišicah, potreba po gibanju, presedanju, pretegovanju, občutek hladu, ki se pojavi tudi ob enaki temperaturi v vozilu, slabo razpoloženje, nemir, vzdraženost, agresivnost, težave s koncentracijo, otopelost, odsotnost, težave z zadrževanjem odprtih oči, nenamerno spuščanje glave, pomanjkanje pozornosti, težave pri upravljanju vozila…« je številne znake, ki nas opozarjajo na zaspanost, naštela Marinkova.
Podatka o tem, koliko prometnih nesreč se zaradi zaspanosti oziroma utrujenosti zgodi pri nas, sicer nimamo, nam je povedal Boštjan Smolej iz sektorja za promet pri upravi uniformirane policije, saj statistični podatki o prometnih nesrečah zajemajo samo zakonske vzroke, ne pa tudi dejavnikov, ki pripomorejo k nastanku nesreče, med katere prištevamo tudi utrujenost voznika. »Utrujenost kot vzrok za prometno nesrečo ni zakonsko definirana, poleg tega ta ni merljiva, kot je na primer alkoholiziranost voznika, ki se jo lahko izmeri z elektronsko napravo,« je še povedal Smolej in dodal, da je dejavnik utrujenosti ob tem tudi težko dokazljiv, vseeno pa obstaja nekaj indicev, ki nanj nakazujejo. Ko denimo ob nesreči pri vozniku ni ugotovljena vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih psihoaktivnih snovi, ko je vzrok prometne nesreče nepravilna stran ali smer vožnje, ko gre za neustrezno varnostno razdaljo ali neprilagojeno hitrost, na kraju nesreče pa ni vidnih pričakovanih materialnih sledi in dokazov, kot so sledi zaviranja ali drsenja, ko na vozilu ni mehanskih napak, ko so pogoji za vožnjo normalni…
V pomoč asistenčni sistemi
So pa to, da je utrujenost za volanom lahko velik problem, že pred časom spoznali tudi proizvajalci avtomobilov. Ti so v ta namen razvili kar nekaj asistenčnih sistemov, ki za utrujenega voznika vožnjo naredijo varnejšo in ga na utrujenost tudi opozorijo. Kot nam je povedal Blaž Grofelnik, produktni vodja pri Volkswagnu, je tako danes že celotna paleta osebnih Volkswagnovih vozil že serijsko opremljena s sistemom za zaznavanje utrujenosti. »Vse skupaj deluje tako, da algoritem v napravi za zaznavo utrujenosti analizira odzivnost in natančnost pri krmiljenju že takoj na začetku vožnje in na podlagi tega prepozna spremembe, ki nastanejo pri daljših vožnjah, ter tako prepozna utrujenost voznika. Značilni znaki popuščanja koncentracije so faze, med katerimi voznik rahlo zavije, nato pa s hitrim in sunkovitim gibom popravi smer vožnje. Za delovanje sistema je treba z vozilom voziti najmanj 15 minut. Na podlagi pogostosti tovrstnih značilnih popravkov in drugih parametrov, kot so dolžina potovanja, uporaba smernih utripalk in del dneva, lahko naprava preračuna indeks utrujenosti. Oglasi se zvočni opozorilni signal, na zaslonu večfunkcijskega prikazovalnika pa se prikaže priporočilo za postanek,« je razložil Grofelnik. Dodal je, da lahko med asistente, ki v primeru utrujenosti tudi preprečijo nezgodo, štejemo sistem za ohranjanje vozila na svojem voznem pasu in tempomat z avtomatskim uravnavanjem razdalje. »Seveda pa ne smemo pozabiti na sistem emergency assist, ki se vključi v primeru, ko vozilo zazna, da ga voznik ne usmerja več. V tem primeru vozilo zaustavi, prižge vse štiri smernike in sproži klic v sili.«
Seveda pa ni napak omeniti še, da je utrujenost iz znanih razlogov posebno problematična pri poklicnih voznikih. A to je že tema za kdaj drugič…
