Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec ima »v bajti kažin«

Ministrstvo je prehitelo upravo

Za evropski sistem hitrega obveščanja (RASFF) o nevarnih živilih to ne drži, saj uprava na svoji spletni strani redno objavlja informacije o odpoklicih oziroma umikih živil, ki so ji jih dolžni sami posredovati njihovi proizvajalci in ponudniki. Spletna stran uprave je nekakšna oglasna deska, s katere lahko potrošniki razberejo, ali jim grozi nevarnost (zaradi neoznačenih aditivov v živilih, zaradi navzočnosti bakterij in podobno). Goljufije, zavajanja ter morebitna druga nemoralna in protizakonita početja proizvajalcev, predelovalcev in prodajalcev živil v Sloveniji pa s sistemom RASFF nimajo nič. Potrošnike bi morala nanje opozarjati uprava za varno hrano, če je res samostojna.

V primeru ogrožanja zdravja ljudi zaradi uporabe prepovedanega aditiva v mletem mesu, ki je bilo goljufivo in za zdravje alergikov nevarno početje, se to ni zgodilo.

Poročilo o izsledkih nadzora uporabe aditivov v mletem mesu je na svoji spletni strani najprej objavilo ministrstvo za kmetijstvo (pet dni po tistem, ko jih je Dnevnik prosil zanj), šele dan pozneje je to storila tudi uprava. Njen prvi mož Janez Posedi tega očitno ne ve, sicer ne bi ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec v svojih objavah na facebooku izpostavljala tele njegove izjave: »Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 8. 10. 2019 posredovala javnosti poročilo o izvajanju posebnega nadzora nad uporabo aditivov v proizvodnji/pripravi mesnih pripravkov.« To ne drži. Poročilo o posebnem nadzoru nad uporabo aditivov je javnosti posredovala PR-služba ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ne uprava. To je bilo 9. oktobra; »samostojna in neodvisna« uprava za varno hrano je to isto poročilo, ki se je nanašalo tudi na štiri mesece stare grehe mesarjev v velikih trgovskih verigah, na svojo spletno stran obesila šele 10. oktobra.

Posedi: Tega pa jaz ne vem

Tudi imen goljufov sprva niso hoteli razkriti. Direktor uprave za varno hrano Janez Posedi se je, ko smo ga na dan objave poročila vprašali, v katerih trgovinah so njegovi inšpektorji odkrili goljufive mesarje, izgovoril: »Tega pa jaz ne vem. Pošljite vprašanja na PR-službo ministrstva in mi bomo pripravili odgovor. Kršitelje objavimo, samo nekdo mora vprašati zanje.«

Prvega varuha varne hrane Janeza Posedija torej štiri mesece ni zanimalo, v katerih trgovinah so ogrožali potrošnike. Toda če pogledamo njegovo zgodovino vodenja uprave za varno hrano, to niti ne preseneča. Za direktorja si ga je namreč že pred objavo javnega razpisa za ta položaj izbral bivši kmetijski minister Dejan Židan, sicer njegov dober prijatelj in sošolec. Posebna natečajna komisija ga je med osmimi zaslišanimi kandidati prepoznala kot najprimernejšega za to funkcijo, čeprav je sama ugotovila, da je njegovo poznavanje področja varne hrane in varstva rastlin »nekoliko šibkejše«. Poleg tega je Posedi članom razpisne komisije na vprašanje, ali naj zapisnik o inšpekcijskem nadzoru postane referenca za potrošnika, odvrnil: »Zelo bi pazil pri zasledovanju takšnega cilja oziroma ga sploh ne bi zasledoval.«

Nihče noče biti prvi varuh varne hrane

Posedijeva ravnanja v vlogi direktorja kažejo, da je bil do članov razpisne komisije iskren, zato je vprašanje, ali in kako natančno je svojo nadrejeno – kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec – na kolegijih seznanjal z ugotovitvami svojih inšpektorjev, kar bi kot predstojnik organa v sestavi ministrstva moral početi. Znano je tudi, da so odnosi med njima zelo slabi in da bi se ga ministrica že zdavnaj odkrižala, če bi našla naslednika.

Ko je marca 2015 za generalnega direktorja uprave za varno hrano kandidiral Posedi, je na javni razpis prispelo kar dvanajst prijav. Oddali so jih mnogi vrhunski strokovnjaki, trenutno pa ta funkcija ne zanima nikogar. Tudi to je znamenje, da je na Dunajski cesti 22 v Ljubljani, kjer domujeta uprava in ministrstvo, nekaj hudo narobe. Oziroma, kot se je slikovito izrazil poslanec Franc Trček: Aleksandra Pivec ima »v bajti kažin«.