»v moških letih je vse težje, vse zveni bolj lažnivo nekam kovinsko kakor žvenket udarjajočega bronastega orožja vrača nas k nam samim in nam ne pusti nobenega izhoda lep zapor« Tako se začne roman Cona francoskega pisatelja Mathiasa Enarda, roman brez pik in z redkimi vejicami, ki se jih bralec postopoma navadi sam postavljati, tako kot je to od nas pred Enardom zahteval že Michel Butor v Modifikaciji. Enarda smo v slovenščini najprej spoznali po knjigi Pripoveduj jim o bitkah, kraljih in slonih, v kateri je opisal Michelangelovo pot v Konstantinopel, kjer naj bi velikemu vezirju narisal načrte za most prek Zlatega roga, nato pa po izjemno zanimivem romanu o evropskem orientalizmu Kompas. Cona je med temi tremi najstarejše delo, iz leta 2008. In za bralca resen šok.
Na 500 straneh v 24 poglavjih (kot Iliada) opiše 500 kilometrov dolgo potovanje z vlakom od Milana do Rima, na katero se je podal Francis...
»Državo ukrepov razumem kot režim neskončne samovolje in nasilja, ki ga ne omejuje nobeno pravno jamstvo; državo norm pa razumem kot sistem vladanja,...
»Rad bi živel z nebom, / ki me bo požrlo,« zapiše Esad Babačić v motu svoje nove pesniške zbirke Odrezani od neba. Da je na literarno polje vstopil v...