Če gre soditi po dolgem čakanju na tiskovno konferenco po današnjem rusko-turškem vrhu, potem ta ni potekal povsem gladko ali pa je bilo vzdušje do te mere prisrčno, da prvotno odmerjeni čas ni igral vloge. Končni rezultat pa je bil ob pozornejšem opazovanju zadnjega dogajanja v bližnjevzhodni regiji pravzaprav pričakovan. Turčija in Rusija bosta, tako vsaj eksplicitno trdi turški predsednik, po predvidenem umiku kurdske YPG izvajali skupen nadzor na meji in skrbeli za varno vrnitev beguncev.
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je pred pogovori z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v Sočiju opozoril, da konflikt v regiji prehaja v kritično fazo, ter zagrozil, da bodo ofenzivo proti kurdski milici YPG na sirskem severovzhodu nadaljevali s še večjo odločnostjo, če se njeni borci ne bodo umaknili z obmejnega območja v skladu z dogovorom, ki so ga pred dnevi izposlovale ZDA. 120-urno premirje je bilo za kurdsko stran praktično edina zahvala ZDA za večletno zavezništvo v spopadu z Islamsko državo v Siriji in Iraku, saj je ameriški podpredsednik Mike Pence sicer pristal na vse Erdoganove zahteve, od dobrih 30 kilometrov široke tamponske varnostne cone na sirski strani meje pod turškim nadzorom v dolžini dobrih 400 kilometrov do nameravanega etničnega čiščenja območja s pregonom Kurdov in naselitvijo večine sirskih beguncev iz Turčije.
Zapolnjevanje praznine za ameriškimi vojaki
Ruska stran v svojih skopih odzivih na ameriško popravljanje kardinalne napake z napovedanim umikom vojakov iz Sirije, ki v izvedbeni fazi doživlja razne Trumpove preobrate, ni skrivala nezadovoljstva nad dejstvom, da je bila Turčiji dana možnost zasedbe precejšnjega dela sirskega ozemlja. Moskva se je zadovoljila s pozivi k mirnemu reševanju sporov in zaščiti sirske suverenosti, to pa je sinoči po pogovorih izpostavil tudi Putin. Ruski predsednik se je v kratki izjavi bolj osredotočil na vse boljše odnose med državama in opazno rastočo trgovinsko menjavo, glede končanja sirske državljanske vojne pa poudaril nujnost dialoga med Kurdi in vlado v Damasku, pripravo nove ustave, ki bo vsem manjšinam v Siriji zagotavljala državljanske pravice, ter pozval ZN k organiziranju prepotrebne humanitarne pomoči.
Bolj konkreten glede prihodnjih korakov v vakuumu, ki ga ustvarja umik ameriških vojakov iz Sirije, je bil Erdogan. Povedal je, da se je Putin strinjal z zahtevanim umikom sirskih kurdov iz 30-kilometrskega pasu ob meji s Turčijo ter tudi iz mest Tel Rifat in Manbidž. Zatem bodo skupne turško-ruske enote nadzorovale mejo v širini desetih kilometrov, Ankara pa bo v sodelovanju z Moskvo organizirala vrnitev sirskih beguncev, ki jih je ta čas v Turčiji okoli 3,6 milijona.
Putin in Erdogan za omejeno nadaljevanje ofenzive
Erdoganove navedbe je kasneje potrdil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je tudi povedal, da sta se Putin in Erdogan strinjala glede omejenega nadaljevanja turške operacije znotraj 30-kilometrskega pasu na drugi strani meje. Ameriško zunanje ministrstvo je medtem korigiralo Trumpove navedbe o umiku vojakov iz Sirije in navedlo, da jih bo okoli 500 ostalo v kurdskem delu Sirije kot podpora pri varovanju tamkajšnjih naftnih nahajališč. Umik ameriških vojakov iz drugih delov so pospremili posnetki jeznih prebivalcev, ki so njihova vozila obmetavali z gnilim sadjem in zelenjavo.
