Čeprav se trgovinski spor med ZDA in Kitajsko vleče že od začetka predsedovanja Donalda Trumpa, torej slaba tri leta, novice o odnosih med državama še vedno znatno vplivajo na kapitalske trge. Tako so ti v začetku minulega tedna splezali na najvišjo vrednost v zadnjih treh mesecih, potem ko je Trump dejal, da pogajanja s Kitajsko napredujejo. Še več, v Beli hiši pričakujejo, da bodo prvi del sporazuma lahko podpisali že sredi novembra v Čilu. V tem delu naj bi se državi dogovorili, da bo Kitajska od ZDA odkupila za približno 50 milijard dolarjev poljedelskih pridelkov, ZDA pa v zameno ne bodo več dvigovale carin. Sodeč po odzivih Kitajske ta del dogovora sicer še ni zagotovljen, je pa treba poudariti, da je še vedno med lažjimi deli dogovora. Na precej več nesoglasij lahko računamo na področju novih tehnologij, intelektualne lastnine in storitvenega sektorja, ki so še predmet pogajanj v naslednjih fazah sporazuma.
A dobre novice na področju ameriško-kitajskih odnosov niso edini razlog, da se je ameriški delniški indeks S&P 500 močno približal rekordnim vrednostim. Ameriška podjetja so namreč začela objavljati poslovne rezultate za tretje četrtletje in doslej so podatki spodbudni. Od 910 podjetij, ki so objavila rezultate, jih je namreč 543 preseglo pričakovanja. V povprečju so podjetja v vseh panožnih skupinah presegla načrte, najbolj pa izstopajo podjetja iz energetskega in informacijskega sektorja. S tem se je optimizem na borzah okrepil, saj vlagatelje že dalj časa skrbijo negativni vplivi trgovinskega spora, vedno bolj pa so pozorni tudi na znake upočasnjevanja globalne gospodarske rasti in deloma tudi morebitnih negativnih posledic brexita.
Med najbolj pozitivnimi presenečenji na ravni podjetij velja izpostaviti Microsoft, ki je praktično v vseh segmentih prikazal robustno rast. Prihodki so v prvem fiskalnem četrtletju porasli za 14 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, dobiček pa je zrasel za dobro petino. Še posebej veseli visoka rast na področju računalništva v oblaku, kjer se Microsoft trudi približati trenutno dominantnemu Amazonu. V tem segmentu je prodajo povečal za več kot tretjino, sam Microsoft Azure pa je prodajo povečal za 59 odstotkov.
Ko je britanski premier Boris Johnson prišel do izstopnega sporazuma z EU, je imel na široko odprta vrata izstopa Združenega kraljestva iz EU do predhodno sklenjenega skrajnega roka, 31. oktobra. A ker doslej v postopku brexita še nič ni bilo enostavno, so tudi tokrat britanski poslanci zelo hitro zaprla ta vrata. Johnson je namreč želel pospešiti postopek sprejema ustrezne zakonodaje na vsega skupaj tri dni, a se poslanci s to časovnico niso strinjali. Že pred tem so de facto prisilili premierja, da proti svoji volji zaprosi evropsko komisijo za novo, tokrat trimesečno podaljšanje roka. Po zadnjih informacijah naj bi se veleposlaniki 27 članic EU dogovorili, da sprejmejo prošnjo Združenega kraljestva za prožno podaljšanje brexita do 31. januarja prihodnje leto. Trenutno kaže, da bodo britanski politiki podaljšanje izkoristili za nove parlamentarne volitve, na katerih bodo iskali ponovno potrditev volilcev za svoja stališča glede brexita, kar pa bi to sago najverjetneje še podaljšalo.
