Tako imenovani mali schengen, ki bi omogočil prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi med Srbijo, Albanijo in Severno Makedonijo, je dobil konkretne obrise na srečanju voditeljev teh držav pred mesecem dni v Novem Sadu. Pobuda je bila poslana v razmislek tudi BiH in Črni gori, spregledan pa je bil »slon v sobi«, Kosovo. Premier Severne Makedonije v Ohridu ta konec tedna gosti predsednika Srbije Aleksandra Vučića in albanskega kolega Edija Ramo, včeraj pa še ni bilo znano, ali bo navzoč še kateri vodja z zahodnega Balkana. Pričakujejo predsedujočega svetu ministrov BiH Denisa Zvizdića, povabilo pa je bilo poslano tudi črnogorskemu premierju Dušku Markoviću. Stališče Podgorice do omenjene pobude so za zdaj izoblikovali v kabinetu predsednika Črne gore Mila Đukanovića, v izjavi za Tanjug pa so ga predstavili z izjavo, da je Črna gora »odprta za vse regionalne pobude, ki so na liniji strateškega cilja – doseganja evropskih standardov in izpolnjevanja pogojev za članstvo, nikakor pa ne za alternative pogajalskemu procesu«.
Bojazen, da bi »mali schengen« kdo uporabil kot izgovor za zavlačevanje integracije zahodnobalkanskih držav EU, je izrazil že Vučić kot pobudnik, hkrati pa je pred srečanjem za RTS dejal, da je zanj realna sprostitev mej med Srbijo, Severno Makedonijo in Albanijo. Na njih je predvsem problem čakalna doba tovornjakov, ki je zdaj okoli 20 ur, na letni ravni pa naj bi bilo tako »zapravljenih« več kot 26 milijonov ur. Sama pobuda naj bi dobila dodaten zagon po odločitvi evropskega sveta, da ne odobrijo začetka pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano, kar je Vučiću dalo priložnost, da se pred srečanjem v Ohridu hvali že z akcijskim načrtom malega schengna ob izjavi, da so razumeli sporočilo iz Bruslja in zdaj »gledamo, kaj lahko sami naredimo zase in za svoj narod«.
Pobuda je naletela na ostre reakcije Kosova, ki v njej zaradi neurejenih odnosov z Beogradom ni zajeto. Zmagovalec na nedavnih parlamentarnih volitvah in verjetni premier Albin Kurti jo je označil za srbsko platformo pri postavljanju četrte Jugoslavije oziroma Velike Srbije. Da bo to vprašanje bolj konkretno na dnevnem redu kot na prvem srečanju v Novem Sadu, pa daje vedeti izjava albanskega ministra za evropska vprašanja Genta Cakaja, da se bo Tirana umaknila iz pobude za »mali schengen«, če vanj ne bo vključeno Kosovo. Vučićevo stališče glede Kosova sicer je, da srbsko (ne)priznanje njegove neodvisnosti ne igra vloge pri sami pobudi, da šesterica zahodnobalkanskih držav odpravi administrativne ovire na medsebojnih mejah v prid svobodne trgovine in prostega pretoka ljudi. Optimistično tudi razlaga, da bi ta mini schengen lahko bil operativen v letu 2021.
