Vodstvo stranke je 12. kongres socialnih demokratov napovedalo kot prelomen za stranko. Na ideološki ravni je nov veter napovedoval bolj jasen uvod v 12. kongres (delavske pravice, partizanski boj, solidarnost, napredek), na vsebinski ravni pa naj bi prelomnost izražal poudarek na okoljskih temah. A pred tem je bilo treba odgovoriti na vprašanje, ki je nekaj dni pred kongresom obremenjevalo del članstva – vprašanje liderstva, čeprav je bilo že pred meseci napovedano, da bo kongres namenjen zgolj vsebinski prenovi, ne pa kadrovskim vprašanjem. V stranki namreč obstaja krog kritičnih glasov, ki si želijo spremembe na vrhu, ki so prepričani, da z aktualnim predsednikom Dejanom Židanom ne morejo narediti preboja.
Zavedajoč se tega je Židan v uvodnem govoru brez ovinkarjenja takoj načel to temo. »Stranko želim peljati naprej, ker imam jasno in prepričljivo vizijo. Odkar vodim stranko, rastemo. S šestih na deset odstotkov na parlamentarnih volitvah, do zmage v največjem številu lokalnih skupnosti, vključno s skoraj polovico mestnih občin. Na letošnjih evropskih volitvah smo s skoraj 20 odstotki dosegli najboljši rezultat stranke na volitvah v evropski parlament doslej. Morda se komu zdijo ti rezultati preskromni, a politika je tek na dolge proge,« je na srce položil prvak SD Dejan Židan okoli 600 delegatom in gostom kongresa.
Utrditi zaupanje v koaliciji
Židan je v govoru napovedal dva ključna premika SD: v zeleno in v levo. Socialni demokrati napovedujejo obsežen paket ukrepov za zajezitev tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe. V ta namen predlagajo oblikovanje naložbenega paketa, težkega kar 30 milijard evrov (finančni viri iz domačega, evropskega, skladov), s katerim bi v desetih letih investirali v energetsko, razvojno , transportno, digitalno in socialno infrastrukturo. Na okroglih mizah so se zvrstili ekonomist Jože P. Damjan, ki je podprl idejo o naložbenem paketu, sindikalist Dušan Zorko, predsednica slovenske veje Greenpeacea Nina Štros in predsednik Elesa Aleksander Mervar.
Ob kongresu je na dnevnopolitični ravni prevladovalo sporočilo, da z umikom Levice iz sporazuma o sodelovanju z manjšinsko vlado ostaja SD edina leva politična sila, ki ima odgovornost za uresničevanje levih, socialnih in zelenih politik. Da bi se koalicijski sporazum dejansko uresničeval v novih okoliščinah, pa v SD predlagajo sklic koalicijskega vrha. Vodstvo SD namreč opozarja, da koalicijo »načenja pomanjkanje zaupanja«, zato se morajo nujno sestati in okrepiti razloge, zaradi katerih so pred letom dni prevzeli odgovornost za vodenje države.
