Pred nekaj dnevi so novinarji pri konkurenčnem časopisu okarali slovenske športne navijače, da plačujejo velike denarje za športno opremo in prijavnine za rekreacijska in veteranska tekmovanja, po drugi strani pa jim je žal prispevati nekaj bornih evrov, kolikor stanejo vstopnice za športne prireditve, na katerih nastopajo slovenski športniki. Pustimo ob strani dejstvo, da ni slabo, če se državljani tako radi ukvarjajo s športom. Šport je pol zdravja. Kolesarjenje, tekanje, hoja po hribih in dolinah, plavanje, smučanje in podobno so nujni sestavni del življenja modernega občana. Tu se vendarle moramo strinjati. Ko postane šport zgolj naporna telovadba in brezkompromisno tekmovanje (tudi s pomočjo poživil), je to seveda nekaj drugega, in jasno, da se tudi takšna telovadba rada pripeti na kakšnem maratonu.
A pustimo tokrat moraliziranje ob strani, treba je povedati nekaj drugega: športne prireditve v Sloveniji so in bodo obiskane, kot je treba, pa naj bodo v Ljubljani...
Včasih takoj po osamosvojitvi je veljalo, da je prvi slovenski predsednik Milan Kučan vedno znal izbrati prave tekme (najraje je hodil v Halo Tivoli...