V imenu vseh nas iz osemdeset-in-nekaj: Nekaj čudnega. Nekaj mojega. Nekaj našega, našega
Strela me je zadela 29. novembra 2007, zarana. Sedela sem na delavskem avtobusu, ki pelje iz Jurovskega Dola v Maribor, in voznik je na ves glas navijal Radio City. Po nekaj komadih in seriji reklam je v zvočnikih zakašljal jutranji človek in začel: »Danes, ko postajam pionir, dajem častno pionirsko besedo…« Potem je bruhnil v smeh in z njim vsi glasovi v studiu, nekdo je zaklical: »Še pomnite, tovariši?« Nekdo drug je s hripavim narečjem, ki je spominjalo na stadion Ljudski vrt, začel razlagati, kar je bilo treba razložiti: o dnevu republike, malih pionirčkih, rdečih ruticah in modrih kapah.
Učenci 1. a in 1. b OŠ Jurovski Dol jeseni 1989 z razredničarko 1. b Antonijo Hudales. Na fotografiji manjka razredničarka 1. a Cilka Neuvirt. (Foto: osebni arhiv Nataše Kramberger)
Nenadoma mi je postalo tako slabo, da sem se zbala, da bom padla po tleh. Radio je raznašalo od navdušenih šal, kakor da bi glasovi v njem pravkar na novo odkrili P...