Za sodobna odprta narodna gospodarstva, kjer finance igrajo pomembno vlogo pri gospodarski rasti, je prisotnost dolgov prav tako normalna kot prisotnost finančnih terjatev. Ker nekateri sektorji neto varčujejo, praviloma prebivalstvo, drugi sektorji lahko neto trošijo, praviloma podjetja. Država in tujina pri tem igrata izravnalno vlogo glede na položaj v gospodarskem ciklusu. Problem v delovanju gospodarskega sistema nastane, če se dolgovi v fazi gospodarske rasti preveč povečujejo in potem v fazi gospodarskega ohlajanja preveč padajo. Prociklično nekontrolirana rast zadolževanja povzroči nastanek finančne krize, ko dolžniški balon poči. V tem primeru mora v igro vstopiti država in prevzeti nase del privatnih dolgov podjetij in bank. Zaradi krize in negotovosti se gospodarska rast zmanjša, delež dolgov v BDP pa poveča, le da je sedaj delež javnih dolgov bistveno večji kot pred krizo.
Zadnja kriza je pokazala, da ni avtomatičnega povratka na trendno predkrizno gospodarsko rast in da denarna politika z nizkimi obrestnimi merami in dodatnim denarje...
Neodvisnost centralnih bank (od politične oblasti), kakršno poznamo in kakor je danes bolj ali manj samoumevna, ni pretirano star koncept. Centralne...