»Svoboda govora mora premagati nasilje in islamske fatve,« je v sobotnem tvitu zapisal nizozemski skrajni desničar Geert Wilders, ko je znova pozval karikaturiste, naj se satirično odzovejo na lik preroka Mohameda. Podoben poziv je avgusta lani preklical zaradi protestov v muslimanskih državah in groženj, zaradi katerih mu je nizozemska policija zagotovila posebno varovanje. Tokrat je že po nekaj urah objavil, da je natečaj končan, za zmagovalno karikaturo pa razglasil podobo moža s črnim turbanom, ki pa očitno ni množično obkrožila svetovnega spleta v izogib reakcijam, ki smo jim bili med muslimanskimi verniki in državami priča v preteklosti. Muslimani namreč karikature svojega preroka sprejemajo kot izredno žaljive in tudi sicer je kakršno koli upodabljanje njegovega in drugih likov pri njih sprejeto kot nedovoljen ikonoklazem.
Wilders je obveljal za spornega politika na Nizozemskem že pred poldrugim desetletjem, a to ni oviralo njegovega vzpona do začasnega sodelovanja v nizozemski vladi ter zdajšnjega položaja njegove Stranke svobode na čelu opozicije. Politično kariero je gradil na »zaustavljanju islamizacije Nizozemske« z enačenjem korana s Hitlerjevim Mein Kampfom in z zahtevo, da muslimansko sveto knjigo na Nizozemskem prepovejo. Širjenje verske in nacionalne nestrpnosti mu je nakopalo več obtožnic, obsodbe pa nobene, čeprav je bil spoznan za krivega spodbujanja diskriminacije proti Maročanom pred tremi leti.
Izzivanje nestrpnosti po pakistanski razsodbi
Po navedbah časnika Algemeen Dagblad se je Wilders po lanskem umiku natečaja zaradi protestov in groženj s smrtjo odločil za obnovitev natečaja s prerokovo karikaturo, potem ko je pakistansko pravosodje zavrnilo ukrepanje proti Kadimu Huseinu Rizviju, ortodoksnemu kleriku, ki je proti njemu lani izdal fatvo, doma pa prišel v nemilost zaradi verskega ekstremizma in pristal v priporu. Prav v Pakistanu se je avgusta lani zbralo več tisoč protestnikov pod vodstvom Rizvijeve islamske stranke Tehrik e Labaik z zahtevo, da muslimanske države prekinejo odnose z Nizozemsko. Dan po protestu je neki Afganistanec v Amsterdamu z izgovorom, da ščiti svojega preroka, zabodel dva ameriška turista. Wilders, ki ga dan in noč varuje policija, pa je tokrat prepričan, da njegova vlada ne stori nič za svobodo govora in da jo mora na to opozarjati tudi z omenjenim natečajem.
Dolga brada protestov
Karikature preroka Mohameda so sprožile množične proteste že pred poldrugim desetletjem, ko jih je izpod peresa Kurta Westergaarda objavil danski Jyllands-Posten. Leta 2015 so bile povod za grozljiv napad na uredništvo francoskega satiričnega časnika Charlie Hebdo in smrt ducata tam zaposlenih. Novembra letos pa je nizozemsko sodišče na desetletni zapor obsodilo dva Pakistanca zaradi načrtovanja umora Wildersa. Neimenovanima obdolžencema je sodišče izreklo občutno višjo kazen, kot jo je zahtevalo tožilstvo, dokaz njune zarote pa je bila objava na facebooku, v kateri je pisalo, da bodo nizozemskega poslanca pospravili v pekel kot psa. Strožjo kazen od zahtevane je sodišče obrazložilo z namero, da izvedeta napad na Widersa v parlamentu, torej hramu demokracije.
