Pred koncem leta so na Univerzi v Ljubljani, ki je lani praznovala stoletnico obstoja, razglasili najodmevnejše znanstvenoraziskovalne dosežke lanskega leta. Avtorji dosežkov so večinoma profesorji in asistenti oziroma mladi raziskovalci na ljubljanskih fakultetah, ki poleg svojih pedagoških obveznosti tudi raziskujejo v okviru znanstvenih projektov.
Resnici v obraz
Med desetimi dosežki izstopa izdelava novega filozofskega pojma »disparitete«, ki ga je začrtal svetovno znani filozof Slavoj Žižek Krečič. Gre za nov »temeljni ali vodilni« pojem v filozofiji, ki ga je Žižek naslonil na Heglov pojem »neenakosti« iz Fenomenologije duha. Žižek je »dispariteto« v filozofsko znanost vpeljal tudi zaradi krušenja osnov za razločevanje resnice in laži v sodobnem svetu, polnem prirejenih oziroma lažnih »novic«. Te so povsem praktičen problem tudi za medije in novinarsko delo. »Vrednost pojma 'disparitete' se pokaže predvsem v njegovi epistemološki pretenziji, ki skuša 'resnico' rešiti pred njeno relativizacijo,« so zapisali na univerzi. »S tem pojem 'disparitete' postane tudi bojni klic za ponovno rehabilitacijo pojma resnice kot nasprotja laži,« so dodali. Žižek je knjigo o dispariteti lani izdal pri ugledni britanski založbi Bloomsbury.
Na področju umetne inteligence so lanski najodmevnejši dosežek objavili Klemen Grm in Vitomir Štruc iz laboratorija za strojno inteligenco fakultete za elektrotehniko ter Walter Scheirer z Univerze Notre Dame v ZDA (mednarodna sodelovanja so pri znanstvenem raziskovanju običajna). Izdelali so računalniški algoritem, ki lahko za osemkrat izboljša ločljivost fotografij. Kot je za Dnevnik pojasnil profesor Štruc, so izboljšave dobrodošle zlasti pri uporabi zabavnih aplikacij na telefonih, s katerimi uporabniki posnamejo zamegljene, pretemne ali preveč oddaljene posnetke. S pomočjo računalniškega modela, ki so ga razvili raziskovalci, je mogoče te fotografije (ali videoposnetke) umetno izboljšati, da postanejo bolj jasni. Štruc meni, da bi lahko bil program uporaben tudi za hitrejše pošiljanje slik po internetu. Poleg tega bi bil program uporaben za obnovo starih slabo ločljivih videoposnetkov.
Okolje, ogenj, voda
Na okoljevarstvenem področju je lani izstopala znanstvena analiza raziskovalcev s pedagoške fakultete Gregorja Torkarja in Urše Krašovec ter raziskovalca z nemške Univerze v Bayreuthu Franza X. Bognerja. Preučevali so vrednote mladih v odnosu do narave ter spraševali, kakšno vlogo ima pri tem sistemsko znanje o ekologiji in kakšno neposredne izkušnje z gozdovi. Raziskovalci so ugotovili, da se egoistični motivi, usmerjeni v lastno zadovoljstvo, ter altruistični motivi, usmerjeni v zadovoljstvo drugih ljudi oziroma v preživetje drugih živih bitij, ne izključujejo. Vprašanje pa je, ali bo osebno zavedanje okoljskih nevarnosti zadostovalo za rešitev podnebnih vprašanj, če države ne bodo sprejele sistemskih ukrepov. »Pravkar končani svetovni okoljski vrh v Madridu je ponovno potrdil, da izrazitih, revolucionarnih sprememb na sistemski ravni mednarodna skupnost žal ne zmore doseči,« je v odgovoru Dnevniku zapisal profesor Torkar. »Na osebni ali lokalni ravni so okolju prijazne prakse oziroma je delovanje v prid reševanju podnebne krize hitreje dosegljivo, vendar imajo večinoma zanemarljive globalne učinke. Pomembno pa je, da vsakdo in vsi skupaj, iz egoizma ali sočutja, sprejmemo podnebno krizo kot dejstvo ter da kot posamezniki in kot del sistema pravočasno razvijemo ustrezne odzive,« je dejal.
Skupina devetih raziskovalcev z naravoslovnotehniške fakultete in Kemijskega inštituta je lani razvila prvo trajnostno negorljivo blago iz poliamida 6. Ta poliamid je ena najpomembnejših surovin za proizvodnjo tekstilnih vlaken, vendar je hkrati zelo gorljiv. Raziskovalci so zato vanj vgradili organofosforjevo spojino (PHED), ki omogoča, da se tkanina, če zagori, sama ugasne. Njena uporabnost je zelo široka, je v imenu raziskovalne skupine povedala docentka Jelena Vasiljević. »Izdelovali bi lahko ognjevarne talne obloge, obloge za notranjost avtomobila, zračne filtre, zračne blazine, sedežne prevleke, spalne vreče, šotore, padala, zaščitne uniforme, zavese ali oblazinjeno pohištvo,« je povedala.
V nasprotju z naštetimi dosežki, ki se ukvarjajo s sodobnimi fenomeni, pa sta raziskovalca Tomaž Urbič z ljubljanske kemijske fakultete in Ken A. Dill z ameriške Univerze Stony Brook odkrivala lastnosti ene najstarejših spojin na Zemlji – vode. Četudi enostavna po kemijski zgradbi (H2O) je voda še vedno eden slabo dognanih osnovnih elementov. Raziskovalca sta odkrila, da molekule vode med seboj tvorijo »kletke« (med seboj se povežejo v nekakšne zaprte krogle), kar bistveno vpliva na njene energetske in volumetrične lastnosti. »Voda ima več kot sedemdeset različnih nenavadnih lastnosti oziroma anomalij, ki so še slabo pojasnjene,« je za Dnevnik povedal profesor Urbič. »Po mojem mnenju je pri tem najzanimivejša še nepojasnjena možnost dveh tekočih faz vode.«
