Paradižnik vsebuje precejšnjo količino antioksidanta likopena. Kemijska spojina likopen naj bi imela nekatere za zdravje koristne lastnosti: zmanjševala naj bi tveganje srčnih bolezni, nekaterih vrst raka in diabetesa. Je pa odličen vir vitamina C, elementa kalija, folatov in tudi vitamina K. Z dodatnimi obširnimi raziskavami strokovnjaki paradižniku ne pripisujejo več takih zdravilnih učinkov pri preprečevanju raka kot nekoč. Spodbujajo pa ljudi, da jedo raznovrstno hrano, predvsem sadje in zelenjavo. Hkrati zagovarjajo tudi uživanje temno zeleno obarvane listnate zelenjave. V splošnem pa uživanje sadja in zelenjave precej pomaga pri preprečevanju povečanja telesne mase.
In prav ta razlog mi godi pri pitju različnih sokov, ki jih najdemo v trgovinah. Paradižnikov sok je nizkokaloričen. 100 ml paradižnikovega soka ima samo 18 kcal, medtem ko so vrednosti za druge sadne sokove med 40 in 45 kcal. Med študijem v mladih letih v Angliji sem se naučil, da paradižnikovemu soku lahko okus izboljšaš z dodatkom worcestrske omake. Lahko pa ga pretvoriš tudi v pijačo, ki se imenuje Bloody Mary. Vendar si paradižnik v vročih dneh raje obilno privoščim v solatah, na toastu, v sendvičih in tudi namazih. Uživamo ga tudi surovega ali pa predelanega v različne mezge, omake, koncentrate, sokove in kečape.
Paradižnik je zelenjava – čeprav botanično pripada sadju – in obstaja v različnih barvah, ne samo v rdeči. Sadeži nastanejo iz cvetja in imajo semena, s katerimi jih razmnožujemo. Zelenjava raste v obliki korenin, stebel, listov in drugih pomožnih delov. Paradižnik podobno kot krompir, jajčevec in paprika spada v rastlinsko vrsto razhudnikovk, ki vsebujejo alkaloide. To so bolj ali manj toksične organske spojine, ki učinkujejo na živčni sistem. V rastlinah nastajajo iz aminokislin in njenih derivatov. V paradižniku sta taka alkaloida tomatin in tomatidin, v krompirju in jajčevcu solanin ter v papriki, čiliju in feferonih kapsaicin. V zrelih delih, ki jih uživamo, je količina teh snovi neznatna. Opozoriti pa je treba, da je v nekaterih državah prepovedana rastlina datura (navadni kristavec), ki vsebuje bolj strupen atropin in skopolamin.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
