Zares se bodo električni avti prijeli, ko bodo postali cenovno dosegljivi in ko bodo imeli približno takšne lastnosti, kot jih imajo »naftarji«. Se pravi, da bodo stali toliko kot en povprečen bencinski ali dizelski avtomobil, ko jih bo mogoče napolniti v nekaj minutah in z eno baterijo odpeljati 700 kilometrov ali več. Ker smo optimisti, verjamemo, da bo šel razvoj naprej v taki meri, da bo to nekoč celo uresničljivo. A trenutne razmere glede tehnologije so take, da dizlov in bencinarjev še niso sposobni povsem nadomestiti, zato poteka razvoj baterij na najvišjih možnih vrtljajih. Seveda bodo svoje pri vsem tem povedale tudi naftne družbe in pa politika, ki bo morala v teh avtomobilih najti nove »strateške usmeritve«. A ravno pri ceni se rado pogosto zaplete.
Samo s kaznovanjem naftnih avtomobilov namreč tega problema ne bo mogoče rešiti. Vse preveč to kaznovanje vozil s preveč izpusti, ki se obeta v prihodnje, spominja na nam tako znano slovensko mestno prometno strategijo. Avtomobil je »fuj« in ga je treba pregnati z ulic, alternative, dostojne sodobnemu prevozu, pa ni. Zato nekateri strokovnjaki že opozarjajo, da bo »kaznovanje« proizvajalcev avtomobilov, ki bodo ponujali prodajno paleto s preveč škodljivimi izpusti, v prihodnje vse prej kot pošteno. Od leta 2030 naj bi morali vsi izdelovalci avtomobilov izpust ogljikovega dioksida svoje prodajne palete zmanjšati na vsega 59 gramov na kilometer, kar pomeni povprečno porabo 2,2 litra goriva na 100 kilometrov. To pa bolj meji na inženirsko znanstveno fantastiko kot na kaj drugega, saj jim s sedanjo stopnjo razvoja tega ne bo uspelo doseči. Razen seveda, če najmanj polovica prodajne palete ne bo povsem elektrificirana.
Še leta 2006 je bil izpust v povprečju 161 gramov, leta 2016 pa je že padel na 118. A potem se je zgodil pogrom nad dizli in reklamiranje bencinskih motorjev, izpust je takoj zrasel na 120 gramov, kar je dvakrat toliko, kot naj bi bil zastavljeni cilj. Rešitev je torej povečana izdelava in nakup električnih avtomobilov, a tukaj strokovnjaki opozarjajo na nekaj drugega. Ti namreč veljajo kot okolju prijazni, češ da v okolje ne izpustijo nič, torej ne bodo »kaznovani«, kar pa po njihovem mnenju ne ustreza resnici. Strokovnjaki namreč pravijo, da izpuščajo škodljive izpuste, le da je pri njih izpušna cev drugje, ne na avtomobilu, pa tudi proizvodnja baterij je vse prej kot ogljično okoljsko nedolžna. Profesor fizike Christoph Buchal je tako objavil študijo, da električni avtomobil v Nemčiji v okolje, glede na vse omenjene dejavnike, posledično izpusti več ogljikovega dioksida kot sodobni dizel, pri tem pa ima komaj kaj več kot polovico dosega z enim polnjenjem v primerjavi z dizlom.
Torej bi bil pravi odgovor, da se mora tudi proizvodnja elektrike in baterij prilagoditi okoljevarstvenim zahtevam. V enaki meri, kot se bodo morali prilagoditi avtomobilski izdelovalci. Šele potem bomo lahko rekli, da smo z novimi pogonskimi sistemi res naredili nekaj koristnega za okolje.
