»Slovenija je vrhunska ekipa in v vlogi rahlega favorita, za nas pa je ta tekma že prvi finale na EP,« je pred dvobojem v Göteborgu dejal Kamil Syprzak, 207 centimetrov visoki in 120 kilogramov težki krožni napadalec PSG, trenutno edini pravi zvezdnik v reprezentanci Poljske. V njej večina igralcev prihaja iz poljske lige (glavnina iz Kielc in Wisle iz Plocka), več kot polovica jih je debitantov na velikih tekmovanjih, s povprečno starostjo 25 let je ena najmlajših na letošnjem Euru, na čelu oslabljene in neizkušene ekipe pa je komaj 36-letni Patryk Rombel, najmlajši med vsemi 24 selektorji na EP 2020.
Uvodni gol je danes dosegel Arkadiusz Morito, ki je v Kielcah na desnem krilu rezerva Blažu Jancu, vodstvo z 1:0 pa je bilo prvo in tudi zadnje za Poljake. A to še zdaleč ne pomeni, da so Slovenci zlahka opravili z reprezentanco države, ki bo leta 2023 skupaj s Švedsko gostila SP. V prvem polčasu so sicer šestkrat vodili za tri gole, a predvsem po zaslugi Klemna Ferlina. Vratar Celja Pivovarne Laško, ki po sezoni odhaja v nemški Erlangen, je že v prvih tridesetih minutah zbral osem obramb ob kar 44-odstotni uspešnosti, končal pa pri dvanajstih in je bil upravičeno izbran za igralca tekme.
Cingesar na magnetni resonanci
A slovensko veselje je že po desetih minutah igre skazila poškodba levokrilnega igralca Darka Cingesarja. Po cepelinu z Jancem in doseženem golu član francoskega Aixa pri doskoku na tla ni naredil standardnega prevala, ampak je padel na iztegnjen komolec. Ustrašil se je zloma (sprva ni čutil prstov), a na srečo se to ni zgodilo. Vseeno je takoj odšel z igrišča in se ni več vrnil, danes pozno zvečer pa je opravil magnetno resonanco. Po prespani noči bo jutri precej bolj jasno, za kako resno poškodbo gre in ali bo Slovenija morebiti v nadaljevanju igrala le z enim desnim krilom (Tilen Kodrin).
Poljakom, ki imajo že tretjega selektorja v zadnjih štirih letih (pred Romblom, ki je funkcijo prevzel februarja 2019, do takrat pa je bil trener ukrajinskega Zaporožja, sta bila v tej vlogi še Talant Dušebajev in Piotr Przybecki), so Slovenci v drugem polčasu prvič pobegnili na plus pet pri 18:13 v 41. minuti. A še vedno so se mučili z reprezentanco, ki devetič nastopa na EP (prvič prav na Švedskem 2002) in ki je največji uspeh dosegla s četrtim mestom v Avstriji 2010. Čeprav so do konca še petkrat vodili za pet, so se tekmeci v 58. minuti spet približali na minus tri (22:25), a niso imeli niti časa niti kakovosti za morebiten preobrat.
Vranješ drugače kot Vujović
Ljubomir Vranješ je na prvi uradni tekmi na klopi Slovenije debitiral z zmago (EP 2018 na Hrvaškem so Slovenci pod vodstvom Veselina Vujovića začeli s porazom proti Makedoniji), a ni bil povsem zadovoljen z igro. »Naša igra ni bila lepa, a najpomembnejši sta točki. Obramba je bila dobra, saj je prejela le 23 golov, precej slabše je bilo v napadu, kjer smo po nepotrebnem izgubljali žoge, skupno kar deset. Igralci so bili preveč živčni. Pričakoval sem malce živčnosti, a ne tako velike. Čudil sem se predvsem začetniškim napakam, takšnih ne delajo niti na treningu,« je dejal Ljubomir Vranješ.
Slovenija je na sedmi medsebojni tekmi na velikih tekmovanjih (EP, SP, OI) četrtič premagala Poljake ob dveh porazih in enem remiju. S petimi goli (strel 7-5) je bil Borut Mačkovšek skupaj z Blažem Blagotinškom (5-5), soigralcem iz Veszprema, prvi strelec pri zmagovalcih: »Zmago, ki je bila cilj, smo dosegli. Na uvodnih tekmah na velikih tekmovanjih se presenečenja pogosto dogajajo, a na srečo se tokrat ni. Igrali smo v krču, bili smo preveč živčni, delali smo preveč napak in izgubili preveč žog v napadu. A led smo prebili in zdaj se lahko v miru pripravljamo na Švedsko. Verjamem, da bomo igrali iz tekme v tekmo bolje.«
