Morda zaradi občasnih znakov klavstrofobije tako občudujem odprte krajine. Prevzamejo me morski horizonti in precizno izbrušene geometrijske poteze, ki se izgubljajo v megli. Zdi se mi, da se v njih razkriva utvara o naši moči nad naravo. A v človekov obstoj je vpisano prizadevanje za to, da bi si v naravi zgradil svet. Tudi pri nas je ustvaril sijajne kulturne krajine, prostorske strukture, zgrajene iz narave in njenih procesov, v katerih je človek svoje potrebe zadovoljeval s spoštovanjem naravnih razmer. Ena takih krajin so Sečoveljske soline.
Pomen Sečoveljskih solin daleč presega njihove vidne meje. V strukturi srednjeveških solnih polj, od katerih sta zdaj ohranjeni le še dve, je zajeto poglobljeno poz...
Lanskemu simpoziju, posvečenemu artefaktom, ki se jih vsevprek po deželi tako rado postavlja v krožišča, tej paradni zakladnici slabega okusa, se je...
