Fifa je v poročilu pojasnila, da je skupna vsota prestopov 5,8 odstotka višja kot leta 2018 in precej več kot dvakrat večja kot leta 2012, ko je znašala 2,66 milijarde dolarjev. Skupno so sicer klubi opravili 18.042 prestopov, vključujoč 15.463 igralcev iz 178 držav.
Kot vedno so Evropa oziroma njeni največji klubi največ porabili, in sicer 5,6 milijarde dolarjev oziroma 76 odstotkov celotne vrednosti. Angleški klubi so porabili 1,518 milijarde dolarjev za nakup igralcev, španski 1,286 milijarde, nemški pa 686,4 milijona. V Angliji so tudi največ prodajali, in sicer za 969 milijonov dolarjev.
Najbolje so poslovali na Portugalskem, kjer so bili pri prestopih za 384 milijonov dolarjev na pozitivni strani, sledita Brazilija in Nizozemska z 299 milijoni in 273,6 milijona. Slovenija tudi spada med pozitivne s 16,9 milijona. Najbolj pa so šli v negativno smer v Angliji (-549,9 milijona), Španiji (-373,8 milijona) in Italiji (-346,2 milijona).
Največjo vrednost prestopov so zbrali brazilski nogometaši (925 milijonov), ti so sicer poskrbeli tudi za največje število prestopov (1988), sledijo pa francoski (826,7 milijona) in portugalski (544,5 milijona). Med deseterico so tudi Hrvati z 230 milijonov dolarjev.
Prav tako je rast zabeležil ženski nogomet, in sicer za 19,7 odstotka. Skupno je bilo 833 prestopov za 757 igralk iz 81 držav. Potrošnja se je povečala za 16,4 odstotka na 652.032 dolarjev.
