Odločitve sodišč v zadevah, ki izhajajo iz povojnega oziroma vojnega obdobja, ne zadevajo le pravnih vprašanj in razvoja sodne prakse, temveč imajo tudi določen simbolen pomen za zgodovinsko-politično obravnavanje dogodkov med in po drugi svetovni vojni, so ob tem izpostavili na ministrstvu.
Zato menijo, da je treba »razmejiti pravna vprašanja spoštovanja pravil kazenskega postopka v posamični zadevi in siceršnji zgodovinski pogled na dejanja posameznikov v tistem obdobju«.
»Kolaboracija je namreč zgodovinsko dokumentirano in izkazano dejstvo, reševanje zahtev za varstvo zakonitosti, ne glede na vsebino končne odločitve v konkretnih primerih, pa ne zanika njene zavrženosti, še manj pa jo rehabilitira,« so poudarili.
Spomnili so sicer, da je vrhovno sodišče v preteklosti že odločilo v več podobnih primerih zahtev za varstvo zakonitosti. Med najbolj javno izpostavljenimi je bila po njihovi oceni odločitev iz leta 2017 v zahtevi, ki se je nanašala na t. i. kočevske procese iz leta 1943. Sodišče je tedaj očitke iz zahteve zavrnilo kot neutemeljene in se postavilo na stališče, da je bilo tedanje izredno vojaško sodišče po načinu formiranja, sestavi senata, tipu obravnavanih primerov in pravilih delovanja primerljivo z ureditvijo drugih sodišč med vojno.
Pojasnili pa so tudi, da je bilo vlaganje zahtev za varstvo zakonitosti v zvezi s pravnomočno zaključenimi kazenskimi obsodbami v preteklosti možno na podlagi novele zakona o kazenskem postopku iz leta 2005. Ta je določala, da je do 31. decembra 2008 možno vložiti zahteve za sodbe, izdane do 2. julija 1990, zlasti zaradi odprave sodb iz povojnega obdobja, so pojasnili na ministrstvu.
Leta 2008 je bil ta rok na podlagi odločbe ustavnega sodišča še enkrat podaljšan, in sicer do 31. decembra 2012. Po navedbah ministrstva so leta 2018 in lani v poslanski skupini NSi predlagali novo podaljšanje tega roka, a je bila taka rešitev zavrnjena.
Ljubo Bavcon: »Rupnikovi policaji so mučili mojo mamo.«
Odločitev vrhovnega sodišča v primeru Rupnik je sprožila številne kritike. Med tistimi, ki se zaradi odločitve vrhovnega sodišča čutijo osebno prizadete, je upokojeni profesor prava Ljubo Bavcon.
»Zaradi izdajalskega delovanja Rupnika in njegovih sodelavcev sta bila med številnimi drugimi borci za svobodo prizadeta tudi moje človeško dostojanstvo in svoboda.« je povedal Kot je pojasnil, so Rupnikovi policaji mučili njegovo mamo, njega in še nekatere mladinske aktiviste OF pa so po izdaji kolaborantskega ovaduha italijanski policaji mučili, italijansko sodišče pa ga je obsodilo na zapor.
Po mnenju Bavcona bi se o zadevi moral izreči varuh človekovih pravic »glede na to, da je s to sodbo napadeno človeško dostojanstvo in pravice tistih, ki smo bili žrtve«.
Na varuha so se medtem že obrnili v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Njen predsednik Marijan Križman je v dopisu varuha človekovih pravic Petra Svetino pozval, naj se »v skladu s pristojnostmi vključi v postopek in ne dopusti, da bi se v Sloveniji častila kolaboracija z okupatorjem.« Kot je zapisal Križman, se člani zveze zaradi odločitve sodišča počutijo prizadete in pričakujejo ukrepanje. »Čeprav je naša organizacija edina tovrstna v Sloveniji, ki zastopa to zgodovinsko obdobje, v ta postopek pred sodiščem nismo bili vključeni, niti vprašani za mnenje,« je še opozoril.
Bavcon je še pojasnil, da odločitev vrhovnega sodišča v primeru Rupnik resda ni prva razveljavitev povojne obsodbe posameznika zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem, je pa toliko bolj boleča zaradi pomembne vloge generala Rupnika.
Upokojeni pravnik je za tednik Mladina ocenil, da bi lahko zadeva pristala tudi na ustavnem sodišču. »Vsakdo, ki je bil neposredna ali posredna žrtev Rupnika, policije ali domobranskih enot, bi lahko izkazal pravni interes za vložitev pobude na ustavno sodišče. Prav tako bi to lahko storili svojci takih oseb,« je pojasnil. Potrdil je, da ima pravni interes v tem primeru lahko tudi sam, tako v svojem imenu ali imenu mame. To bo po pojasnilih Bavcona vprašanje nadaljnjih pogovorov: »Na primer, če bi se javile še druge žrtve in bi lahko skupaj kot osebe s pravnim interesom sprožili postopek pred ustavnim sodiščem.«
