Zala Djuric: Tisti, ki me ne poznajo, me imajo za avšo
Živi v Ljubljani in New Yorku, kjer je končala triletni študij igre. Čez lužo se je Zala Djuric odpravila po končani gimnaziji, sama, s kovčkom v rokah in brez cmoka v grlu. Ni je bilo strah, vedela je, da je odločitev prava in da je še danes točno tam, kjer mora biti, četudi ni vedno najlažje. »Po duši sem postala že prava balkanska Newyorčanka,« se na široko zasmeji. Umirja se z meditacijo in jogo, tudi z beleženjem svojih misli in pisanjem pesmi. Pred tremi leti je izdala pesniško zbirko s šaljivim naslovom Zbrka poezije, letos bo izšla prva pravljica, slikanica Samorog Samo. Moti jo, da jo ljudje (najprej) vidijo kot hčer Tanje Ribič in Branka Đurića ter da avtomatično predvidevajo, da ji uspeva le zaradi imena in njune pomoči. »Oči mi v New Yorku ne more nič pomagati. Še tega ne ve, kako je ime moji agentki.«
Zala Djuric je po več letih življenja v New Yorku, kjer je končala tudi igralsko šolo, po duši postala že prava balkanska Newyorčanka. (Foto: Luka Cjuha)
Ste razpeti med Evropo in Ameriko?
Dom nosim v sebi, Ljubljana bo vedno moj dom, tukaj sta moja družina in fant. Sem tam, kjer so projekti, in k...