Kot pravi sogovornica Loreta Vlahovič, agronomka in strokovna sodelavka Kluba Gaia, se visoke grede odlično obnesejo tudi tam, kjer je zemlja slaba, in za pridelavo zelenjave, kadar nimamo zemlje za vrt. Višina omogoča delo tudi ljudem z omejenimi zmožnostmi, s premišljeno obliko grede pa lahko omogočimo dostop tudi ljudem na invalidskem vozičku.
Visoko gredo navadno pripravimo vsaj kakšen mesec prej, preden sejemo ali sadimo, in pred setvijo dodamo le tanjši sloj kakovostne prsti. Seveda je najboljši čas za postavitev konstrukcije grede že jeseni, ko imamo na vrtu dovolj odpadnega rastlinskega materiala. »V zimskem času se material v gredi posede, spomladi le dodamo manjkajočo prst in visoka greda je pripravljena za setev in sajenje,« pove Vlahovičeva in za zamudnike spodbudno doda, da če zemlja ni zmrznjena, lahko visoko gredo naredimo tudi pozimi ali zgodaj spomladi.
Kakšna naj bo visoka greda?
Za visoko gredo je najbolje izbrati sončen prostor in jo postaviti tako, da bo z vseh strani dobro osvetljena. Najbolje v smeri sever–jug. Glede primerne višine Vlahovičeva svetuje, da naj bo greda visoka toliko, da jo dosežemo z iztegnjeno roko od roba visoke grede, kar je 60 do največ 70 centimetrov z ene strani. »Če je visoka greda dostopna za delo z obeh strani, to pomeni največ do 140 centimetrov širine skupaj z ogrodjem,« pove strokovnjakinja, ki glede višine svetuje, da jo prilagodimo delu. To pomeni, da je optimalna višina grede nekje med 60 in 80 centimetri. Če bomo v visokih gredah vzgajali visoke vrtnine, kot je paradižnik, kumare na mreži ali visoki fižol, lahko naredimo tudi nižje ogrodje, da bomo pridelek lažje obirali. Dolžina je lahko poljubna in je odvisna od razpoložljivega prostora in naših želja.
Tudi pri izbiri materialov lahko uporabimo to, kar imamo pri roki, lahko pa poskrbimo tudi za estetski doprinos vrtu oziroma dvorišču. Ogrodje je lahko zbito iz lesa, prepleteno iz vej, zgrajeno iz opeke, kamnov. Visoka greda je lahko iz umetnih materialov in je že fiksno narejena. »Les najbolje zaščitimo tako, da ga obilno namočimo z lanenim oljem, na zunanji strani pa premažemo z naravnimi premazi za les na vodni osnovi,« svetuje agronomka. »Gredo iz lesa ali šibja na notranji strani obložimo s plastično ali gradbeno folijo z zračnimi mehurčki ter tako podaljšamo življenjsko dobo grede in preprečimo uhajanje prsti.«
Zemljo zaščitimo vse do setve
Pri postavljanju visoke grede neposredno na zemljo najprej odstranimo travno rušo in zgornji sloj zemlje ter jo prihranimo za kasnejše polnjenje grede, ko bomo gredo napolnili po plasteh. Okvir postavimo na načrtovano mesto in polnimo po plasteh. Kot pravi Vlahovičeva, damo na dno visoke grede gosto mrežo proti voluharju, lahko jo prekrijemo tudi z volnenim filcem. »Sledi drenažni sloj, ki preprečuje zastajanje vode, zato tukaj položimo debelejše veje v obliki mreže in nanje naložimo tanjšo plast in dračje, skupno v debelini do 20 centimetrov. Na veje položimo obrnjene kose travne ruše in izkopano zemljo, to prekrijemo z organskim materialom, kot je slama, listje, dodamo kompost in ga pokrijemo s koščki lepenke, ki privablja deževnike,« svetuje sogovornica. »Polnjenje zaključimo s približno 20 centimetri kakovostne prsti. V ta namen lahko uporabimo vrtno zemljo, ki vsebuje huminske šote.«
Do setve zemljo zaščitimo tako, da jo prekrijemo z organsko zastirko (listje, slama, praprot), ki je dobrodošla tudi v poletni vročini. Najbolje je, da so tla ves čas pokrita z rastlinami ali zastirko. »Pred setvijo ali sajenjem zemlji primešamo stoodstotno organsko gnojilo,« pogovor zaključi Vlahovičeva in potrdi, da bo tako pripravljena visoka greda ob dodajanju saditvene prsti v zgornjem delu zadostovala za približno pet do šest let.
