Čeprav so ga novembra lani na okrožnem sodišču v Mariboru oprostili obtožbe, je bil Dejan Skrt še zmeraj »ujetnik« svoje domovine. Slovenija mu je namreč lani preklicala potni list, novega pa mu na upravni enoti niso hoteli izdati, dokler sodba ne bo dokončna.

Ljubljančan je domneval, da bo moral čakati še mesece, preden bo povsem svoboden, saj je mariborska okrožna tožilka Tamara Karba sodišču uradno napovedala pritožbo. Potem je prejšnji teden Skrt prejel presenetljivo novico: sodba je 23. januarja doživela pravnomočnost. »Po podrobni preučitvi pisne obrazložitve sodbe in listin je tožilka ocenila, da pritožba nima možnosti za uspeh,« so na mariborskem okrožnem tožilstvu utemeljili, zakaj Karbova ni izpolnila svoje napovedi.

V Dnevniku smo lani obširno poročali, kam je slovenska država vtaknila Skrta. Mariborsko tožilstvo je 54-letnemu Ljubljančanu očitalo, da leta 2010 ni plačal treh računov za dobavo in montažo plastičnih oken, s čimer naj bi svojega nekdanjega poslovnega partnerja ogoljufal za 6480,93 evra.

Sodna preiskava obravnavanega posla se je začela leta 2014. Skrt je po zaslišanju odpotoval na Daljni vzhod, še prej pa si je pridobil potrdilo o nekaznovanosti. Informacija, da ga iščejo v domovini na podlagi januarja 2016 objavljene mednarodne tiralice, ga je prvič dohitela na Novi Zelandiji, zaradi česar jo je moral julija 2016 zapustiti.

S svojo indonezijsko soprogo se je preselil v Džakarto. Skrt ima dokaz, da so v Sloveniji ves čas vedeli, kje je, saj je slovenskemu veleposlaništvu v avstralski Canberri, ki je pristojno za Indonezijo, javil svoje stalno prebivališče. Poleg tega je imel tudi indonezijsko davčno številko, poprej pa novozelandsko. Da se skratka ni skrival pred nikomer in da bi prišel v Maribor, če bi vedel, da ga tam pričakujejo na sodišču.

V domovino se je vrnil prostovoljno

Desetega januarja lani, ko se je Skrt s soprogo vračal iz Kuala Lumpurja, so mu na letališču v Džakarti odvzeli prostost. Indonezijci so še istega dne obvestili slovensko policijo o njegovem prijetju in jo pozvali, naj ji naši pravosodni organi v roku 15 dni posredujejo izročitveno dokumentacijo. Ker tega niso storili, so ga – po skoraj mesecu dni pripora – Indonezijci izpustili na prostost.

»V zaporu sem bil, ker mi Slovenija ni uspela vročiti pošte, čeprav so imeli moj naslov. Gre za nesorazmeren ukrep. Poslušaš o tistih, ki dolgujejo milijone, pa se z nasmeškom na obrazu sprehajajo po ulicah. To pa dobi pošteni Slovenec po 35 letih dela,« je bil oster Skrt. Septembra se je prostovoljno in na lastne stroške vrnil v domovino dokazat svojo nedolžnost. To mu je zlahka uspelo. Tožilski očitek je bil popolnoma privlečen za lase.

Minuli četrtek je Skrt šel na ljubljansko upravno enoto zaprosit za potni list. Prošnjo so mu zavrnili, češ da s sodišča še niso prejeli ničesar. Popoldne pa so mu pisali, da so vendarle prejeli vso potrebno dokumentacijo in da sme pridobiti osebni dokument. V pristojni urad se je vrnil v petek. »Domov k soprogi v Džakarto se bom vrnil šele, potem ko bo v Sloveniji vse gotovo. Da se mi ne bi ponovilo to, kar se mi je zgodilo,« je previden Skrt.

V četrtek mora na ljubljansko sodišče, kjer se nadaljuje sojenje, v katerem mu obtožnica očita, da je od podizvajalca pred leti izterjal previsok znesek. Tudi to obtožbo odločno zanika in pričakuje oprostilno sodbo. Skrt med tem že razmišlja, da bo nekoč tožil državo in terjal odškodnino za vse krivice, ki so ga doletele.