Da AfD ne bo del kakšne od deželnih ali zvezne vlade do leta 2030, pa meni 29 odstotkov vprašanih. Okoli četrtini Nemcev (26 odstotkov) AfD v deželni vladi ne bi predstavljala težav, na zvezni ravni pa to velja za 19 odstotkov vprašanih.
Večina (59 odstotkov) vprašanih sicer popolnoma zavrača, da bi skrajno desna stranka sodelovala v vladi.
Anketo, ki jo je naročila nemška tiskovna agencija dpa, so opravili med 7. in 8. februarjem, ko se politični potres zaradi Turingije še ni čisto pomiril.
Več kot polovica vprašanih (54 odstotkov) je v anketi odgovorila, da je zaradi dogodka v Turingiji načeto njihovo zaupanje v demokracijo. Za več kot tretjino (34 odstotkov) pa je AfD zmagovalka prejšnjega tedna.
CDU in Liberalci v Turingiji na slabem glasu
Glede na anketo inštituta Infratest dimap ostaja AfD priljubljena tudi med volivci v Turingiji. Če bi bile v nedeljo volitve bi jo namreč volilo 24 odstotkov, kar je sicer 0,5 odstotne točke kot na deželnih volitvah jeseni, poroča nemški portal Deutsche Welle.
Zaradi vpletenosti v sporno glasovanje pa sta na slabšem Krščansko-demokratka unija (CDU) in liberalci (FDP). Medtem ko CDU podpira le 13 odstotkov vprašanih, kar je devet odstotnih točk manj kot na volitvah, FDP uživa le štiriodstotno podporo, kar je premalo za vstop v deželni parlament.
Levico, ki je oblikovala prejšnjo vlado, podpira osem odstotkov več kot na volitvah in sicer 39 odstotkov vprašanih. Socialdemokrati uživajo desetodstotno podporo, Zeleni pa pet.
Izvolitev liberalnega Thomasa Kemmericha od podpori AfD prejšnji teden v Turingiji je pretresla nemško politiko, največ posledic pa je pri krščanskih demokratih. V ponedeljek je namreč odstop napovedala predsednica CDU Annegret Kramp-Karrenbauer, ki tudi ni pripravljena biti kanclerska kandidatka stranke. S tem se je končal kratkotrajni poskus kanclerke Angele Merkel, da vodja stranke in vlade ni ista oseba. Merklova je sicer v preteklosti zagovarjala to, kar je v ponedeljek izpostavila Kramp-Karrenbauerjeva, da mora biti za močno stranko položaj predsednika in kanclerskega kandidata v istih rokah.
V stranki se začenja boj za oblast in iskanje odgovora na vprašanje, ali se mora CDU usmeriti bolj v desno. Odstop zaveznice Merklove sicer mnogi ocenjujejo tudi kot poraz in konec obdobja kanclerke.
