V 37 urah napadov odvrženih kar 3900 ton bomb
Zavezniške sile so 13. februarja 1945 sprožile napad na Dresden, tedaj sedmo največje nemško mesto, ki je bilo pomembno prometno vozlišče in kjer so bile pomembne tovarne orožja za nemško vojsko. Najprej so nad mesto poleteli britanski bombniki, nato pa so se jim pridružili še ameriški. V 37 urah silovitih napadov je bilo odvrženih 3900 ton eksplozivnih in zažigalnih bomb.
Britanska letala so najprej napadla stanovanjske predele okoli starega mestnega jedra, ki so ga zasuli z zažigalnimi bombami. Z drugim valom bombardiranja so preprečili vse poskuse gašenja in prebivalstvu zaprli še zadnje poti za beg. Zjutraj so bombe zasule dotlej nedotaknjene dele mesta.
Dresden je pred bombardiranjem ostal brez učinkovite protiletalske obrambe. Zaradi naglega prodiranja zaveznikov skozi Francijo in Nizozemsko je razpadel nemški zračni opozorilni sistem, dresdensko protiletalsko topništvo pa so odpeljali za varovanje Porurja.
Ogromno žrtev med civilisti
V mestu je bilo v času napada še okoli 200.000 beguncev iz Šlezije, ki so se tja zatekli pred hitrim napredovanjem sovjetske rdeče armade.
Dresden je bil v bombardiranju zravnan s tlemi, žrtev med civilisti pa je bilo ogromno. S številkami žrtev se je dolgo manipuliralo. To so počeli predvsem neonacisti, ki so hoteli prikazati brutalnost zahodnih sil in sporno odločitev za tak napad tik pred koncem vojne ter zmanjšati krivdo Nemčije v drugi svetovni vojni. Zgodovinska komisija je nato leta 2010 ocenila, da je bilo ubitih 25.000 ljudi.
Uničene tudi veliko kulturne dediščine
Po koncu napadov je mesto kazalo klavrno podobo. Uničenih je bilo okoli 25.000 zgradb, med njimi tudi znamenita operna hiša Semperoper, muzeji in številne druge kulturne znamenitosti, zaradi katerih je Dresden dobil ime Firence ob Labi.
Zgodovinarji pojasnjujejo, da je bilo v Dresdnu mnogo legitimnih tarč napadov. Poleg tega, da je bil pomembna nacistična utrdba, so tam izdelovali letalske dele, strupeni plin, protiletalsko, topniško in drugo orožje. Mesto je bilo tudi ena glavnih obrambnih točk pred rdečo armado, ki je prodirala z vzhoda.
