Padec poseka je razumljiv, saj so se v okoliških državah pojavili ogromni napadi podlubnikov, kar je znižalo cene ostalega lesa, ki je v vsakodnevni prodaji. Zato so se prodajalci v Sloveniji odločili, da lahko sečnja, če ni nujna, kakšno leto počaka na boljše razmere na trgu, je pojasnil Oražem. Pričakuje, da bodo lastniki gozdov verjetno več lesa sekali v prihodnjih letih.
Lani intenzivna obnova gozdov
Od skupnega lanskega poseka je bilo po prvih podatkih ZGS posekanih 3,3 milijona kubičnih metrov iglavcev, v glavnem smreke, in dva milijona kubičnih metrov listavcev. Med vrstami poseka prevladuje sanitarni posek, ki predstavlja 54 odstotkov celotnega poseka in prek 70 odstotkov poseka iglavcev. Negovalnega poseka je bilo za 2,2 milijona kubičnih metrov, od tega 62 odstotkov listavcev.
V državnih gozdovih, ki predstavljajo petino vsega gozda v Sloveniji, je lani posek znašal približno 1,6 milijona kubičnih metrov, v drugih gozdovih pa 3,7 milijona kubičnih metrov.
Lani se je v slovenskih gozdovih nadaljevala tudi intenzivna obnova gozdov, tako po naravni poti, ki v Sloveniji prevladuje, kot s sajenjem sadik gozdnega drevja. Tako je bilo posajenih 586 hektarjev gozda z 1,3 milijona sadikami gozdnega drevja 26 gozdnih drevesnih vrst. Obnova gozdov po naravnih ujmah, ki so se jim februarja letos pridružili novi vetrolomi, se letos nadaljuje, napovedujejo na ZGS.
Februarja zaradi močnega vetra poškodovanih za 140.000 kubičnih metrov drevja
Po prvih ocenah je bilo zaradi močnega vetra v letošnjem februarju poškodovanih za 140.000 kubičnih metrov drevja, od tega največ na kranjskem gozdnogospodarskem območju, in sicer okoli 70.000 kubičnih metrov. Ker je med poškodovanim drevjem največ smreke, obstaja velika nevarnost, da se na nepravočasno pospravljenih smrekah namnožijo smrekovi podlubniki, opozarja stroka in zato poziva lastnike gozdov k aktivnostim.
Ob tem so na ZGS danes še spomnili, da je letos mednarodno leto zdravja rastlin. Zdrave rastline so vir vsega življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane, poudarjajo na ZGS.
