V bitko za dobro tretjino oziroma 1357 delegatov na nacionalni demokratski konvenciji, ki bo julija v Milwaukeeju, se glavna kandidata za izzivalca Donalda Trumpa, Bernie Sanders in Joe Biden, danes podajata dokaj izenačena, zahvaljujoč gladki zmagi slednjega na volitvah v Južni Karolini. Od do zdaj razdeljenih 155 delegatov v štirih zveznih državah jih ima Sanders 58, Biden pa 54. Zavidljivih 26 jih ima bivši župan South Benda Pete Buttigieg, ki pa je v nedeljo odmevno izstopil iz tekme. Demokratski kandidatki za prvo ameriško predsednico, senatorki Elizabeth Warren in Amy Klobuchar, imata osem oziroma sedem delegatov, pri čemer je slednja včeraj tudi izstopila iz tekme. Dva delegata je pridobil tudi že samoizločeni poslovnež Tom Steyer.

Uganka Bloomberg

Republikanci, čeprav nekateri s stisnjenimi zobmi, letos vse stavijo na Trumpa in so se zato tudi odrekli formalnim strankarskim volitvam v več zveznih državah (danes v Virginiji). Pri demokratih pa so zdaj v tekmi le še štirje resni kandidati (kongresnica Tulsi Gabbard je to le še na papirju). Poleg Sandersa, Bidna in Warrenove bo danes na glasovnicah prvič bivši newyorški župan in milijarder Mike Bloomberg, ki je doživel polomijo v dveh televizijskih soočenjih, a je v reklamiranje svoje kandidature vložil že več kot pol milijarde dolarjev.

Letošnji supertorek v kar štirinajstih zveznih državah ter pri demokratih še v Ameriški Samoi in med Američani v tujini je dobil še dodatno težo, ker se je za volitve na ta dan odločila Kalifornija s svojimi 415 delegati, kar je daleč največ od vseh zveznih držav sploh – na drugem mestu med državami, kjer volijo danes, je Teksas z 228 delegati. Ne prav zanesljive ankete dajejo Sandersu prednost v večini držav z izjemo Tennesseeja, kjer tesno vodi Biden, ter Massachusettsa kot domače zvezne države Warrenove. Bloomberg se nadeja uspeha v Arkansasu in Koloradu, ki ju je prekril z oglasi, s kakšnim delegatom drugje pa lahko upa, da se ne bo spotaknil na samem startu.

Kam voda z Buttigiegovega mlina

Posebna uganka supertorka je postalo slovo Buttigiega in tudi Klobucharjeve tik pred zdajci. Njuni imeni ostajata na glasovnicah in lahko vseeno pričakujeta določen del glasov. Bo pa predvsem odstop Buttigiega premešal karte zlasti v Kaliforniji. Tam je precej slabo kazalo Bidnu, ki bi lahko po javnomnenjskih anketah sodeč ne le krepko zaostal za Sandersom, ampak z napovedano manj kot 15-odstotno podporo v skladu z demokratskimi pravili celo ostal brez enega samega od omenjenih več kot štiristo delegatov. Kam se bodo preusmerili podporniki sredinskega 38-letnega Buttigiega, ostaja nejasno, po mnenju ameriških analitikov pa Bidnu v Kaliforniji zagotavljajo, da bo prebil petnajstodstotni prag in ne bo ostal praznih rok. Okrepitev Bidna je bil tudi namen odstopa Buttigiega in Klobucharjeve, ki sta oba na isti politični liniji. Delitev sredinskih glasov med več kandidatov je namreč na volitvah v prvih štirih zveznih državah precej prispevala k uspehom Sandersa, ki na zelo levem polu stranke med kandidati nima pravega tekmeca. Klobucharjeva je Bidna izrecno podprla, enako so včeraj napovedovali iz Buttigiegovega tabora. Tako se že postavlja vprašanje, ali bo Bidnova protiusluga morda ta, da katerega od njiju izbere za podpredsedniškega kandidata v primeru zmage na strankarskih volitvah.