Kot so za STA danes povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, so omenjena dopolnila že v pripravi.
Pozivi k zaščiti samozaposlenih se sicer vrstijo že od minulega tedna. Najbolj glasni so v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), kjer so že večkrat opozorili, da je ta skupina delavcev eksistencialno ogrožena.
Predsednik OZS Branko Meh je na ministrstvi za gospodarstvo in delo naslovil tudi odprto pismo s pozivom k pomoči samostojnim podjetnikom.
V OZS so bili ostri, ker rešitev ni predvidel že predlog interventnega zakona, ki ob širjenju virusa predvideva subvencioniranje čakanja na delo doma in v določenih primerih karantene, ter ga je v DZ v četrtek po nujnem postopku poslala še vlada Marjana Šarca.
A ministrstvo za delo, ki je predlog pripravilo, je tedaj še zatrjevalo, da to ni mogoče, saj da mora ukrepe za samozaposlene, ki so gospodarski subjekti, pripraviti ministrstvo za gospodarstvo.
Ta vladni resor, ki ga tudi v vladi Janeza Janše vodi Zdravko Počivalšek, pa se je torej zdaj rešitev lotil prav s sestavljanjem dopolnil k temu predlogu zakona.
Apel vladi za zaščito samozaposlenih
Pozivi k zaščiti samozaposlenih se medtem stopnjujejo. Po spletu je tako zdaj zaokrožil apel vladi, naj samozaposlene ne le opraviči plačila obveznih prispevkov za socialno varstvo, temveč tudi pomaga tistim, ki so ostali brez dela. Peticijo je doslej podpisalo prek 6000 ljudi.
Samozaposleni so sicer del širše skupine prekarnih delavcev. Da je položaj vseh, ki delajo v atipičnih oblikah dela, zelo težak, pa so v preteklih dneh opozorile tudi nevladne organizacije.
Inštitut 8. marec, Delozlom in Delavska svetovalnica so izpostavili, da so prve žrtve širjenja koronavirusa prav »prekarke in prekarci, ki recimo delajo za honorarje na različnih področjih od kulture, izobraževanja in turizma do ostalih storitev«.
»Ker nimajo plačane bolniške odsotnosti in dopusta, si že v običajnih razmerah dejansko ne morejo privoščiti prenehati z delom in običajnim življenjskim ritmom. Zdaj pa je delo za njih čez noč izginilo,« so izpostavili. »Treba jim je zagotoviti osnovno socialno varnost in delavske pravice,« so pozvali.
V Sloveniji naj bi bilo prek 100.000 samozaposlenih (od tega 68.000 v gospodarstvu), kar je več kot 12 odstotkov delovnega prebivalstva.
OZS upa na pomoč države gostincem
V gostinstvu zlatih rezerv za plačilo prispevkov, davkov in plač za obdobje, ko panoga ne ustvarja prometa, ni, svari predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Blaž Cvar. Tako v OZS kot v Turistično gostinski zbornici Slovenije (TGZS) upajo, da bo gostinstvu in turizmu na pomoč priskočila država.
»Za katero koli panogo, ki ne posluje, ne ustvarja prometa, je situacija izredna,« je v izjavi za STA dejal Cvar. »Gostinci opozarjamo na to, da nekih zlatih rezerv za prispevke, davke in plače, ki jih bo treba dati v prihodnje, ni,« je dodal.
Zato so na pristojne naslovili kar nekaj predlogov ukrepov, za katere upajo, da bodo našli pot v interventni zakon. Po avstrijskem vzoru tako predlagajo, da se za čas zaprtja lokalov oprosti plačevanje prispevkov od plač, v breme države pa naj bi šlo tudi nadomestilo plač zaposlenih.
Cvar je spomnil, da so se v gostinstvu in turizmu v preteklosti precej ukvarjali s problemom pomanjkanja ustreznih kadrov. »Če država ne bo priskočila na pomoč in bodo nekateri prisiljeni odpuščati, se lahko še večja kriza pojavi po koncu krize s koronavirusom,« je posvaril. Zato je pozval tiste, ki sprejemajo zakone, da dobro premislijo in priskočijo na pomoč na čim bolj primeren način, s katerim bi preprečili katastrofo v panogi.
Od polnoči so je v Sloveniji v veljavi začasna prepoved ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. To velja tudi za nastanitvene, gostinske, velnes, športno-rekreacijske, kulturne, frizerske in kozmetične storitve. S tem so se zaprla vrata vseh gostinskih lokalov.
