Na Goriškem in v Goriških brdih ima 114 kmetov dvolastnikov zemljišča tudi na drugi strani meje z Italijo, ki je od prejšnje srede skorajda nepredušno zaprta. Do vinogradov in njiv bi se s traktorjem lahko odpravili le prek mejnega prehoda Vrtojba, kar pa za briškega kmeta iz Ceglega namesto nekaj sto metrov pomeni do 50 kilometrov dodatne poti v eno smer.
»Smo v ključnem trenutku, trta je tik pred tem, da požene. Če zamudimo ta čas za delo v vinogradu, je lahko pod vprašajem celotna letina,« opozarja vinogradnik Aleks Simčič iz Brd. Župan Nove Gorice Klemen Miklavič je zato skupaj s kolegi sosednjih občin na vlado že naslovil poziv za odprtje treh dodatnih vstopnih točk za nujne primere, ki naj ne bi predstavljale bistvenega zdravstvenega tveganja. Na ministrstvu za kmetijstvo se z njimi ne strinjajo in poudarjajo, da so vsi prehodi meje izven šestih vstopnih točk prepovedani tudi za traktorje. »Če bi te mejne prehode odprli, bi tvegali možnosti nekontroliranega prehoda meje, kar pa je z vidika preprečevanja širjenja okužb s koronavirusom zelo tvegano početje,« odgovarjajo.
Župani za tri dodatne vstopne točke
Župani poudarjajo, da kmetovalci mejo prehajajo posamično, zato ne predstavljajo tveganja za širjenje virusa. Večina se jih s kmetovanjem tudi preživlja in z njim zagotavlja oskrbo obmejnih krajev. Vladi tako predlagajo, da bi v Brdih odprli novo vstopno točko izključno za kmete dvolastnike, prehoda v Solkanu in Erjavčevi ulici pa tudi za pešce, kolesarje, voznike koles z motorjem ter kmetijska vozila. Slednja bi lahko prehajali le občani obmejnih občin s potrdilom, da je njihov prehod meje zaradi delovnih obveznosti ali osebnih razmer nujno potreben – seveda še vedno le v primeru, da nimajo povišane temperature in ne kažejo vidnih znakov bolezni. »V kolikor ocenite, da gre za preveliko zdravstveno tveganje, pa vas prosimo, da prehajanje na novih točkah odobrite le za kmetovalce in zaposlene v ključnih sistemskih organizacijah in podjetjih,« župani apelirajo na vlado za razumevanje vsaj do zaposlenih v zdravstvu, energetiki, v gasilskih vrstah in kmetov.
Kmetje: Nikogar ne bomo ogrožali
Boštjan Koršič, ki ima na drugi strani meje na Solkanskem polju njivo z goriškim radičem, je zadnji pridelek ravno še pravočasno pripeljal domov. Čeprav nujnih del na njivi ta čas ni, ga skrbi, če bi se zapora zavlekla. »V tem primeru zemlje ne bomo mogli obdelovati, čaka me oranje, setev,« našteva in upa na razumevanje oblasti. »Saj ne hodimo v nobeno gnečo, na njivi smo sami, nikomur ne škodimo,« razmišlja. Možnost, da bi se do njiv s traktorjem vozil čez mejni prehod Vrtojba, odpade. »Kje pa, se ne splača,« pravi. Poleg tega na meji nastajajo kolone tovornih vozil, s čimer se čas prestopa meje lahko zelo podaljša.
Vladi pisale tudi vinogradniške družine
Simčič, predsednik Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije, opozarja, naj jih država ne spregleda tudi pri drugih oblikah pomoči. Ob zaprtih lokalih potrošnje vina skorajda ni več, izvoz vina je pod vprašajem. V združenju zato vladi predlagajo razbremenitev pri plačevanju kreditov in prispevkov ter svetujejo pravočasno nabavo fitofarmacevtskih sredstev za oskrbo vinogradov, preden bodo šle cene v nebo. Že zdaj se sprašujejo tudi, kam bodo jeseni skladiščili novo vino, če bodo cisterne ostale polne. »Zelena trgatev za nas zdaj ne pride v poštev,« opozarja Simčič, »saj gre za izhod v sili, ki ima nepopravljive posledice.«
