Vsesplošna panika je bila zadnji signal centralnim bankam, da je treba posredovati takoj, tako z dejanji kot tudi z retoriko. Evropska centralna banka je odgovorila z uvedbo izrednega programa za odkup tako javnih kot tudi zasebnih vrednostnih papirjev v obsegu 750 milijard evrov. Hkrati tudi ni ponovila komunikacijske napake izpred enega tedna, ko je njena predsednica izjavila, da ni njihova naloga zapirati razlik v donosnosti državnih obveznic perifernih držav. Stanje na dolžniških trgih se je s tem nekoliko umirilo, zahtevane donosnosti so upadle, povišala se je likvidnost in znižala razlika med nakupnimi in prodajnimi ponudbami. Kljub vsemu pa intervencije centralnih bank na kapitalskih trgih ne bodo zadoščale. Potrebne bodo velike neposredne spodbude tako potrošniku kot podjetjem. Države so sicer že napovedale številne ukrepe, ki pa so usmerjeni predvsem v zagotavljanje likvidnosti. To bo glede na tokratni razvoj premalo. Kot je to že običajno, so z napovedjo pošiljanja čekov oziroma tako imenovanim helikopterskim denarjem ZDA korak pred drugimi.
Borzni komentar: Virus, kaj pa drugega
Tako kot v vsakdanjem življenju se tudi na finančnih trgih vse vrti okoli virusa covid-19. Analitiki ocenjujejo vpliv ukrepov za preprečitev širjenja virusa na svetovno ekonomijo, vlagatelji pa se panično umikajo iz vseh vrst naložb. V strahu pred globalno recesijo so seveda najbolj na udaru bolj tvegani vrednostni papirji, nič bolje se ne godi manj tveganim, denimo državnim vrednostnim papirjem. V sredo smo pravzaprav videli pravo kapitulacijo obvezniških trgov, ko je tudi za obveznice držav z najvišjo boniteto dobesedno zmanjkalo kupcev.
