S širjenjem koronavirusa se Latinska Amerika spopada v trenutku, ko se večina držav sooča tudi s političnimi in socialnimi napetostmi ter ekonomskimi težavami, zato je negotovost toliko večja. V regiji z več kot 600 milijonov prebivalcev so okužbe z novim koronavirusom zaznali v vseh državah; do včeraj so okužbo potrdili pri približno 4000 osebah, 40 jih je umrlo. Večina se jih je okužila v Evropi in azijskih državah. V Čilu, Peruju, Ekvadorju in Braziliji so zdaj že v sekundarni fazi širjenja virusa.
Da bi uvedli potrebne preventivne ukrepe za zajezitev epidemije, so se predsedniki Argentine, Čila, Bolivije, Peruja, Kolumbije, Ekvadorja, Paragvaja in Urugvaja ter brazilski vladni predstavnik na videokonferenci v začetku prejšnjega tedna dogovorili za skupno načrtovanje in koordiniranje ukrepov. Dogovor vključuje sodelovanje med ministrstvi za zdravstvo, zaprtje državnih meja ter skupne nakupe potrebne zdravstvene opreme in medicinskega potrošnega materiala. Po besedah perujskega predsednika Martina Vizcarra bo to »omogočilo nižje stroške in skrajšanje dobavnih rokov«.
Brazilska vlada se požvižga
Videokonferenci predsednikov latinskoameriških držav je prisostvoval brazilski minister za zdravstvo namesto predsednika države Jaira Bolsonara. Ta je izjavil, da je vse dogajanje okoli koronavirusa zgolj »mednarodna histerija«, po izjavah nekaterih njegovih ministrov pa »božja kazen«. Brazilija ima sicer največ okuženih v Latinski Ameriki. Do včeraj so jih našteli 1593, 25 ljudi je umrlo. Žarišče okužb sta Rio de Janeiro in Sao Paulo, kjer sta zvezna guvernerja skupaj z župani pred dnevi razglasila karanteno kljub drugačnim pogledom predsednika države. Nekatere politične stranke, ki so doslej podpirale vlado Jaira Bolsonara, zahtevajo, naj zvezni parlament razglasi izredno stanje. Zagrozile so z zahtevo po odstopu Bolsonara, če ne bo ukrepal. Vlada se je v četrtek nato odločila za zaprtje meja na kopnem.
Čilski predsednik Sebastian Pinera je to storil že v torek, potem ko je bilo ugotovljeno, da se je okužba začela bliskovito širiti. Do nedelje je bilo 632 primerov obolelih in ena smrtna žrtev. Prebivalstvo je pozval, naj ostane doma, in razglasil izredne razmere, poslal vojsko na ulice in uvedel policijsko uro. Šole in univerze ostajajo do konca meseca zaprte, prav tako trgovine, razen tistih z živili in lekarn; odredil je tudi obvezno karanteno za vse, ki vstopajo v državo. Podobne ukrepe so sprejele še nekatere druge države. Perujska vlada je poleg sprejetih ukrepov namenila vsaki revni družini še okoli 110 dolarjev pomoči.
Vse mejne prehode je zaprla tudi Kolumbija, razglasili so splošno karanteno, ki je od včeraj obvezna za vse. Potrdili so 231 primerov okužbe. V soboto je iz strahu pred okužbo s koronavirusom izbruhnil upor v enem od zaporov v Bogoti, v spopadu s policijo je bilo ubitih 23 zapornikov, 83 pa je bilo ranjenih. V sosednji Venezueli poročajo o 77 okuženih, vseeno pa je predsednik Nicolas Maduro razglasil izredno stanje in splošno karanteno ter si pred dnevi pri Mednarodnem denarnem skladu neuspešno prizadeval izposlovati 5 milijard dolarjev posojila. Venezuelski zdravstveni sistem je namreč v popolnem razsulu.
Venezueli je v četrtek na pomoč priskočila Kitajska in ji podarila večjo količino medicinske opreme in medicinskega materiala za testiranje ter zaščito zdravstvenega osebja. V Mehiki, kjer je bilo leta 2009 glavno žarišče izbruha tako imenovane prašičje gripe z več kot 70.000 okuženimi in 1172 smrtnimi izidi, so se zaradi takratne izkušnje že januarja začeli pripravljati na sedanjo situacijo. Kljub temu še niso sprejeli nobenih izrednih ukrepov. Do včeraj so okužbo s covidom-19 ugotovili pri 316 osebah, dve osebi sta umrli. Eksponencialno rast okužb pričakujejo po 30. marcu.
