Vsaka slaba stvar je očitno res za nekaj tudi dobra. Obe glavni strani v jemenski državljanski vojni sta podprli nedavni poziv generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa k takojšnjemu globalnemu premirju v vseh vojnah, da bi se svet čim bolj združeno zoperstavil borbi proti novemu koronavirusu. Tako bi lahko prišlo do premirja ali celo mirovnih pogajanj v konfliktu, ki je bil lani drugi najbolj krvav na svetu, za afganistanskim.
»Zakonita« sunitska jemenska vlada Mansurja Hadija je sprejela poziv Guterresa in trdi, da hoče tudi na tak način preprečiti epidemijo koronavirusa. Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da bo v primeru širjenja okužb položaj v Jemnu kritičen zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe in vode. Poziv k premirju so podprli tudi Savdska Arabija, ki podpira Hadijevo vlado, ter njej nasproti stoječi šiitski Hutiji, ki jih podpira Iran. Ti so sicer pristavili pogoj, da hočejo najprej vedeti, kako se bo prekinitev ognja konkretno uresničila.
Pet let neuresničenih pričakovanj
Do pobude je prišlo v času, ko mineva pet let od velikega stopnjevanja vojne. 25. marca 2015 je moral predsednik Hadi zbežati iz Jemna, dan zatem pa je Savdska Arabija vojaško posredovala proti zmagovitim šiitskim Hutijem, da bi na oblast vrnila Hadijevo vlado. Zdajšnji savdski kronski princ Mohamed bin Salman, takrat obrambni minister, se je odločil za ta poseg v prepričanju, da bo vsega konec v nekaj tednih. Pol desetletja pozneje je Hadi še vedno v pregnanstvu v Riadu, Savdijci pa so spoznali, da vojaško ni mogoče premagati Hutijev. Še več, Hutiji so postali nevarnost za samo Savdsko Arabijo na njenem ozemlju, saj njihove rakete, ki so najbrž izdelane v Iranu, ogrožajo tudi Riad in savdska črpališča nafte.
Pozitivni stranski učinek savdske blokade
Za Savdijce je tudi slabo, da je razpadla koalicija desetih držav proti Hutijem, tako da so se v Riadu v boju proti njim vse bolj prisiljeni opirati na tuje plačance. Združeni arabski emirati pa ne le da so prenehali sodelovati v savdski koaliciji, ampak so začeli podpirati separatiste, ki se zavzemajo za državo Južni Jemen, kot je obstajala do združitve s Severnim Jemnom leta 1990. Poleg Hutijev, sunitskih vladnih sil, Islamske države in Al Kaide postajajo ti separatisti še peta stran v jemenski državljanski vojni, če ne upoštevamo zunanjih sil.
Državljanska vojna je doslej vzela okoli 100.000 življenj, 80 odstotkov od 30 milijonov prebivalcev pa se opira na humanitarno pomoč. Ogromno ljudi je umrlo tudi zaradi kolere, davice in drugih bolezni. Za zdaj v državi sicer niso zabeležili še nobenega primera okužbe z novim koronavirusom in zdi se, da je Jemen pred pandemijo doslej bolj ščitilo dejstvo, da ga je Savdska Arabija s pomorsko, zračno in kopensko blokado povsem izolirala od preostalega sveta. Prihajala je samo humanitarna pomoč. Vendar so pred nekaj dnevi prav savdske oblasti iz svoje države poslale domov 6000 državljanov Jemna. Hutiji zdaj obtožujejo Riad, da hoče na tak način v Jemen zanesti virus.
